Mag. Branko Grims: Je bilo z vidika evropskih norm o izogibanju konflikta interesov ustrezno imenovanje Zorana Klemenčiča na čelo Sove?
torek, 14. 7. 2015Direktor Sove, ki ga je imenovala vlada Mira Cerarja, ima skupaj s svojo partnerico daleč največji delež v Gorenjski borzno-posredniški hiši, ob tem ko ima kot direktor Sove na svojem delovnem mestu dostop do zaupnih informacij poslovnega značaja.
Poslanke in poslanci so na današnji seji Državnega zbora postavljali vprašanja predsedniku vlade Miru Cerarju.Poslanec SDS mag. Branko Grims je premierja vprašal, ali meni, da je bilo z vidika evropskih norm o izogibanju konflikta interesov ustrezno imenovanje Zorana Klemenčiča na čelo Sove in pa, ali je sedanje stanje ustrezno in ali meni, da ko se bo delalo analize in ocene lastninjenja Telekoma, da to ne bo točka, na katero bi nas opozarjale tuje institucije.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala za besedo! Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, poslanke, poslanci, sedma sila, vsem zbranim prav lep pozdrav!Zgodba s privatizacijo Telekoma se vleče že kot jara kača in izid je še vedno negotov. Ampak, kakršenkoli že bo izid, se bo zagotovo o tem doma in še posebej v tujini, saj gre tudi za zaveze dane evropskim institucijam, pa tudi nekaterim finančnim institucijam, ocenjevalo celoten postopek te privatizacije in pa delalo analize z različnih vidikov. Ena od analiz bo zagotovo tudi transparentnost samega postopka in eventualni konflikti interesov.
V Sloveniji je nekoliko nenavadno stanje, ko pogledamo kdo vse sodeluje v zadevi Telekom, naletimo tudi na kakšno borznoposredniško hišo. Ena med njimi, to je Ilirika, se s tem tudi pač javno hvali na svoji spletni strani. No, ampak ko pridemo do posebnosti Slovenije, je tukaj situacija še taka, da je pravzaprav, kolikor smo lahko preverjali, v tujini ne srečamo prav nikjer, vsaj v demokratičnih državah ne. Namreč tista služba, ki je pristojna za nadzor in pa za zbiranje informacij v zvezi s prodajo pač strateških pravnih oseb v Sloveniji, to je Sova, ima na čelu osebo, ki jo je imenovala vaša Vlada, gospod Cerar in ta oseba ima izjemno velik delež v eni od borznoposredniških hiš, skupaj z ženo daleč največji od vseh deležev v gorenjski borznoposredniški hiši. Iz tega vidika se postavlja vprašanje ali ste bili s tem seznanjeni ob imenovanju in pa s tem, da je svoj delež v tem obdobju še povečal, pač in pa, da pač, če kaj, Evropa opozarja na problematiko konfliktov interesov. Ne trdim, da je kdorkoli v tem primeru že kršil zakon, toda zagotovo, ko se bo ocenjevalo postopke, ko se bo ocenjevalo transparentnost, se bo to ocenjevalo z vidika evropskih norm, tudi z vidika morebitnega konflikta interesov, kjer gre že za sam videz. In tukaj znajo institucije pač opozoriti na ta problem, zato vam postavljam vprašanje ali menite, da je bilo z vidika evropskih norm o izogibanju konflikta interesov ustrezno imenovanje Zorana Klemenčiča na čelo Sove in pa ali je sedanje stanje ustrezno in menite, da ko se bo delalo analize in ocene lastninjenja Telekoma, da to ne bo točka, na katero bi nas opozarjale tuje institucije.DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani gospod Grims. Direktor Sove, gospod Zoran Klemenčič in seveda njegova soproga nista vpletena v postopke prodaje Telekoma, niti seveda nimata nobenih pristojnosti v zvezi s tem. Seveda bom zdaj govoril o gospodu Klemenčiču, ki je direktor Sove, kajti njegove soproge ne poznam in težko karkoli rečem, pa tudi ne bi bilo primerno, da bi to komentiral. Ampak zelo me preseneča vaše vprašanje v tej smeri, kajti sami ste ugotovili ravnokar, da ni nobenih indicev, nobenih pokazateljev, da bi kdorkoli od obeh oseb, ki ste ju omenili, kakorkoli kršil zakon ali da bi prišlo do kakšne nepravilnosti. Hkrati pa sugerirate, da lahko tu pride do kršitev določenih evropskih norm. Morali bi mi seveda pojasniti, katere evropske norme bi bile tu po vašem mnenju relevantne, da bi lahko ugotavljal, ali je lahko katera prekršena. Ampak jaz sem prepričan, da se direktor službe, ki ste jo omenili, seveda ne vmešava v te postopke, opravlja svoje delo v skladu s svojimi pristojnostmi. Zato tu ne vidim nobene povezave. Seveda pa mora tudi razumeti, da moram biti v razmerju do dela, ki ga opravlja gospod Zoran Klemenčič, direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, zadržan, kajti gre za dejavnost, ki se ne razkriva javnosti. Tako lahko rečem samo to, da ne vidim nobenih dejstev, pokazateljev ali česarkoli, ki bi kazali na to, da bi tu lahko prišlo do kršitev kakšnih norm. Po drugi strani ste že sami ugotovili, in temu lahko samo pritrdim, da zaenkrat niso bile nobene takšne norme kršene. Tako mislim, da ta skrb o konfliktu interesov, vsaj glede gospoda Zorana Klemenčiča, menim, da ni na mestu. Seveda pa, če bi pojasnili kaj več, bo morda tudi odgovor lahko bolj izčrpen. Hvala lepa. MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani gospod predsednik Vlade, zagotovo vam je znano, da če kaj, postavlja Evropska unija in njene institucije, pa tudi nekatere druge znane svetovne institucije, na prvo mesto, ko gre za preganjanje koruptivnih ravnanj, izogibanje kakršnemukoli konfliktu interesov. Tu so stvari popolnoma jasne in večina držav to šteje za samoumevno, poleg tega je to navedeno v mnogih stališčih, mnogih aktih. In ko gre za vprašanja javne prodaje, dražb, vsega tistega, kjer na eni strani nastopa država, bodisi kot kupec, kot prodajalec, v kakršnemkoli pomenu besede, kot subjekt, s svojimi podjetji, svojo lastnino, proti tujcem, seveda tujci opazujejo tudi, kdo v tem procesu sodeluje. Ne sodeluje samo tisti, ki neposredno kupuje in prodaja, sodeluje tudi tisti, ki zbira informacije. Situacija, kot je v Sloveniji, je izjemno nenavadna in ji ni para. Kolikor smo lahko preverili, še enkrat poudarjam, prav nikjer na svetu, da bi na čelu tiste institucije, ki zbira zaupne informacije o gospodarskih subjektih, bila oseba, ki bi hkrati imela delež v neki borzno-posredniški hiši. To je zadeva, kjer pride do očitnega konflikta interesov, neodvisno od tega, kako ocenjujemo posameznika in njegovo delo. In zaradi tega je to vprašanje za vas, gospod predsednik Vlade: Ali ste res prepričani, da je tako stanje ustrezno z vidika evropskih standardov o izogibanju konflikta interesov, in kaj boste ukrenili? DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa. Torej, naj ponovim, da nimam čisto nobenega podatka. Tudi vi niste postregli z nobenim podatkom, dejstvom, kakršnimkoli indicem, ki bi bil prepričljiv ali zavezujoč v tej smeri, da bi lahko tu razmišljali o kakršnemkoli konfliktu interesov. Tako menim, da tu konflikta interesov ni. Še posebej moram jasno poudariti, da je pristojnost za prodajo Telekoma v domeni Slovenskega državnega holdinga. Če pa vi implicirate, da Sova tu pridobiva kakšne tovrstne podatke, je pa ta razprava popolnoma neprimerna za to okolje, boste morali to pojasniti verjetno v kakšnem drugem okviru, kjer se da o tem pogovarjati. Sicer se bojim, da boste presegli oziroma ste morda že presegli mejo, ki je dopustna. Tako vsekakor lahko samo za enkrat trdim, da na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, tudi teh s katerimi ste vi zdaj postregli, ko gre za navedbe o nekih sorodstvenih povezavah ne kažejo na to, da bi bila tukaj podana kakšna korupcija ali predvsem konflikt interesov.
Toliko. Hvala.
MAG. BRANKO GRIMS: Vsekakor predlagam, da se na naslednji seji opravi razprava o vprašanju konflikta interesov, saj gre tukaj očitno tudi pri predsedniku Vlade za nerazumevanje tistega, kar Evropa preko svojih institucij ves čas opozarja in zelo jasno postavlja, kot konflikt interesov. In gre za vprašanje dostopa do informacij, obenem pa za vprašanje tega na kakšnem mestu je lahko človek, ki opravlja določeno funkcijo. Ni slučaj in ne more biti slučaj, da takšne situacije, kot je v Sloveniji ne boste našli prav nikjer, pa v drugih državah niti slučajno ne pretiravajo tako, kot v Sloveniji, kjer recimo poslanci ne smemo imeti niti podjetij oziroma ne smemo aktivno uveljavljati svoje vloge lastnikov o tem in tako naprej, in so potem te omejitve rezultat, da nas ljudje gledajo kot ne vem kaj, da nismo sposobni karkoli narediti. Ampak, tukaj gre za vprašanje institucije, ki ima dostop in pravico, edina po zakonu, zbirati določene informacije, hkrati pa je na njenem čelu, in to ste vi za to odgovorni, saj ga je vaša vlada tja postavila, človek, ki pač ima delež, in to skupaj s svojo partnerko daleč največji delež v eni od borznoposredniških hiš. In tukaj gre za očiten konflikt interesov. Tukaj sploh ni problem v tem, da bi bilo treba karkoli dokazovati. Tukaj ne gre za to, gospod predsednik, tukaj očitno je nerazumevanje, da bi kogarkoli obtoževali, če bi imeli kakršenkoli indic, da je šlo za neko kaznivo dejanje, bi seveda morali vložiti ustrezno ovadbo. Ampak, postavlja se vprašanje z vidika tujine. Verodostojnosti države, verodostojnosti njenih institucij in verodostojnosti postopkov, v katerih pa ne sodelujejo samo subjekti iz Slovenije, ampak tudi subjekti iz tujine. In tam se odpira to polje, na katerega bo treba odgovoriti. Ali in v katerih primerih pride do očitnega konflikta interesov in ali so bili že ob imenovanju oziroma so danes tukaj na mizi dejstva in pač različni argumenti, za to, da se oceni, da takšno stanje ni skladno s tistim, kar od nas pričakujejo evropske institucije in kar potem vpliva, tako ali drugače, tudi na poslovne odločitve, neodvisno od tega, ali prihaja do kakršnihkoli kršitev ali ne. Še enkrat povem, ko gre za konflikt interesov, ni bistveno samo kaj se je v resnici zgodilo, bistven je že videz, bistven je obstoj nekoga na neki funkciji, ki ima hkrati kakršnokoli osebno okoliščino, recimo delež v borznoposredniški hiši, kar daje dvom v njegovo nepristranskost, nevtralnost ali pa v nevtralnost, kar je še mnogo huje, države oziroma institucije…
Poslanke in poslanci so na današnji seji Državnega zbora postavljali vprašanja predsedniku vlade Miru Cerarju.Poslanec SDS mag. Branko Grims je premierja vprašal, ali meni, da je bilo z vidika evropskih norm o izogibanju konflikta interesov ustrezno imenovanje Zorana Klemenčiča na čelo Sove in pa, ali je sedanje stanje ustrezno in ali meni, da ko se bo delalo analize in ocene lastninjenja Telekoma, da to ne bo točka, na katero bi nas opozarjale tuje institucije.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala za besedo! Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, poslanke, poslanci, sedma sila, vsem zbranim prav lep pozdrav!Zgodba s privatizacijo Telekoma se vleče že kot jara kača in izid je še vedno negotov. Ampak, kakršenkoli že bo izid, se bo zagotovo o tem doma in še posebej v tujini, saj gre tudi za zaveze dane evropskim institucijam, pa tudi nekaterim finančnim institucijam, ocenjevalo celoten postopek te privatizacije in pa delalo analize z različnih vidikov. Ena od analiz bo zagotovo tudi transparentnost samega postopka in eventualni konflikti interesov.
V Sloveniji je nekoliko nenavadno stanje, ko pogledamo kdo vse sodeluje v zadevi Telekom, naletimo tudi na kakšno borznoposredniško hišo. Ena med njimi, to je Ilirika, se s tem tudi pač javno hvali na svoji spletni strani. No, ampak ko pridemo do posebnosti Slovenije, je tukaj situacija še taka, da je pravzaprav, kolikor smo lahko preverjali, v tujini ne srečamo prav nikjer, vsaj v demokratičnih državah ne. Namreč tista služba, ki je pristojna za nadzor in pa za zbiranje informacij v zvezi s prodajo pač strateških pravnih oseb v Sloveniji, to je Sova, ima na čelu osebo, ki jo je imenovala vaša Vlada, gospod Cerar in ta oseba ima izjemno velik delež v eni od borznoposredniških hiš, skupaj z ženo daleč največji od vseh deležev v gorenjski borznoposredniški hiši. Iz tega vidika se postavlja vprašanje ali ste bili s tem seznanjeni ob imenovanju in pa s tem, da je svoj delež v tem obdobju še povečal, pač in pa, da pač, če kaj, Evropa opozarja na problematiko konfliktov interesov. Ne trdim, da je kdorkoli v tem primeru že kršil zakon, toda zagotovo, ko se bo ocenjevalo postopke, ko se bo ocenjevalo transparentnost, se bo to ocenjevalo z vidika evropskih norm, tudi z vidika morebitnega konflikta interesov, kjer gre že za sam videz. In tukaj znajo institucije pač opozoriti na ta problem, zato vam postavljam vprašanje ali menite, da je bilo z vidika evropskih norm o izogibanju konflikta interesov ustrezno imenovanje Zorana Klemenčiča na čelo Sove in pa ali je sedanje stanje ustrezno in menite, da ko se bo delalo analize in ocene lastninjenja Telekoma, da to ne bo točka, na katero bi nas opozarjale tuje institucije.DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani gospod Grims. Direktor Sove, gospod Zoran Klemenčič in seveda njegova soproga nista vpletena v postopke prodaje Telekoma, niti seveda nimata nobenih pristojnosti v zvezi s tem. Seveda bom zdaj govoril o gospodu Klemenčiču, ki je direktor Sove, kajti njegove soproge ne poznam in težko karkoli rečem, pa tudi ne bi bilo primerno, da bi to komentiral. Ampak zelo me preseneča vaše vprašanje v tej smeri, kajti sami ste ugotovili ravnokar, da ni nobenih indicev, nobenih pokazateljev, da bi kdorkoli od obeh oseb, ki ste ju omenili, kakorkoli kršil zakon ali da bi prišlo do kakšne nepravilnosti. Hkrati pa sugerirate, da lahko tu pride do kršitev določenih evropskih norm. Morali bi mi seveda pojasniti, katere evropske norme bi bile tu po vašem mnenju relevantne, da bi lahko ugotavljal, ali je lahko katera prekršena. Ampak jaz sem prepričan, da se direktor službe, ki ste jo omenili, seveda ne vmešava v te postopke, opravlja svoje delo v skladu s svojimi pristojnostmi. Zato tu ne vidim nobene povezave. Seveda pa mora tudi razumeti, da moram biti v razmerju do dela, ki ga opravlja gospod Zoran Klemenčič, direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, zadržan, kajti gre za dejavnost, ki se ne razkriva javnosti. Tako lahko rečem samo to, da ne vidim nobenih dejstev, pokazateljev ali česarkoli, ki bi kazali na to, da bi tu lahko prišlo do kršitev kakšnih norm. Po drugi strani ste že sami ugotovili, in temu lahko samo pritrdim, da zaenkrat niso bile nobene takšne norme kršene. Tako mislim, da ta skrb o konfliktu interesov, vsaj glede gospoda Zorana Klemenčiča, menim, da ni na mestu. Seveda pa, če bi pojasnili kaj več, bo morda tudi odgovor lahko bolj izčrpen. Hvala lepa. MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani gospod predsednik Vlade, zagotovo vam je znano, da če kaj, postavlja Evropska unija in njene institucije, pa tudi nekatere druge znane svetovne institucije, na prvo mesto, ko gre za preganjanje koruptivnih ravnanj, izogibanje kakršnemukoli konfliktu interesov. Tu so stvari popolnoma jasne in večina držav to šteje za samoumevno, poleg tega je to navedeno v mnogih stališčih, mnogih aktih. In ko gre za vprašanja javne prodaje, dražb, vsega tistega, kjer na eni strani nastopa država, bodisi kot kupec, kot prodajalec, v kakršnemkoli pomenu besede, kot subjekt, s svojimi podjetji, svojo lastnino, proti tujcem, seveda tujci opazujejo tudi, kdo v tem procesu sodeluje. Ne sodeluje samo tisti, ki neposredno kupuje in prodaja, sodeluje tudi tisti, ki zbira informacije. Situacija, kot je v Sloveniji, je izjemno nenavadna in ji ni para. Kolikor smo lahko preverili, še enkrat poudarjam, prav nikjer na svetu, da bi na čelu tiste institucije, ki zbira zaupne informacije o gospodarskih subjektih, bila oseba, ki bi hkrati imela delež v neki borzno-posredniški hiši. To je zadeva, kjer pride do očitnega konflikta interesov, neodvisno od tega, kako ocenjujemo posameznika in njegovo delo. In zaradi tega je to vprašanje za vas, gospod predsednik Vlade: Ali ste res prepričani, da je tako stanje ustrezno z vidika evropskih standardov o izogibanju konflikta interesov, in kaj boste ukrenili? DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa. Torej, naj ponovim, da nimam čisto nobenega podatka. Tudi vi niste postregli z nobenim podatkom, dejstvom, kakršnimkoli indicem, ki bi bil prepričljiv ali zavezujoč v tej smeri, da bi lahko tu razmišljali o kakršnemkoli konfliktu interesov. Tako menim, da tu konflikta interesov ni. Še posebej moram jasno poudariti, da je pristojnost za prodajo Telekoma v domeni Slovenskega državnega holdinga. Če pa vi implicirate, da Sova tu pridobiva kakšne tovrstne podatke, je pa ta razprava popolnoma neprimerna za to okolje, boste morali to pojasniti verjetno v kakšnem drugem okviru, kjer se da o tem pogovarjati. Sicer se bojim, da boste presegli oziroma ste morda že presegli mejo, ki je dopustna. Tako vsekakor lahko samo za enkrat trdim, da na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, tudi teh s katerimi ste vi zdaj postregli, ko gre za navedbe o nekih sorodstvenih povezavah ne kažejo na to, da bi bila tukaj podana kakšna korupcija ali predvsem konflikt interesov.
Toliko. Hvala.
MAG. BRANKO GRIMS: Vsekakor predlagam, da se na naslednji seji opravi razprava o vprašanju konflikta interesov, saj gre tukaj očitno tudi pri predsedniku Vlade za nerazumevanje tistega, kar Evropa preko svojih institucij ves čas opozarja in zelo jasno postavlja, kot konflikt interesov. In gre za vprašanje dostopa do informacij, obenem pa za vprašanje tega na kakšnem mestu je lahko človek, ki opravlja določeno funkcijo. Ni slučaj in ne more biti slučaj, da takšne situacije, kot je v Sloveniji ne boste našli prav nikjer, pa v drugih državah niti slučajno ne pretiravajo tako, kot v Sloveniji, kjer recimo poslanci ne smemo imeti niti podjetij oziroma ne smemo aktivno uveljavljati svoje vloge lastnikov o tem in tako naprej, in so potem te omejitve rezultat, da nas ljudje gledajo kot ne vem kaj, da nismo sposobni karkoli narediti. Ampak, tukaj gre za vprašanje institucije, ki ima dostop in pravico, edina po zakonu, zbirati določene informacije, hkrati pa je na njenem čelu, in to ste vi za to odgovorni, saj ga je vaša vlada tja postavila, človek, ki pač ima delež, in to skupaj s svojo partnerko daleč največji delež v eni od borznoposredniških hiš. In tukaj gre za očiten konflikt interesov. Tukaj sploh ni problem v tem, da bi bilo treba karkoli dokazovati. Tukaj ne gre za to, gospod predsednik, tukaj očitno je nerazumevanje, da bi kogarkoli obtoževali, če bi imeli kakršenkoli indic, da je šlo za neko kaznivo dejanje, bi seveda morali vložiti ustrezno ovadbo. Ampak, postavlja se vprašanje z vidika tujine. Verodostojnosti države, verodostojnosti njenih institucij in verodostojnosti postopkov, v katerih pa ne sodelujejo samo subjekti iz Slovenije, ampak tudi subjekti iz tujine. In tam se odpira to polje, na katerega bo treba odgovoriti. Ali in v katerih primerih pride do očitnega konflikta interesov in ali so bili že ob imenovanju oziroma so danes tukaj na mizi dejstva in pač različni argumenti, za to, da se oceni, da takšno stanje ni skladno s tistim, kar od nas pričakujejo evropske institucije in kar potem vpliva, tako ali drugače, tudi na poslovne odločitve, neodvisno od tega, ali prihaja do kakršnihkoli kršitev ali ne. Še enkrat povem, ko gre za konflikt interesov, ni bistveno samo kaj se je v resnici zgodilo, bistven je že videz, bistven je obstoj nekoga na neki funkciji, ki ima hkrati kakršnokoli osebno okoliščino, recimo delež v borznoposredniški hiši, kar daje dvom v njegovo nepristranskost, nevtralnost ali pa v nevtralnost, kar je še mnogo huje, države oziroma institucije…