Mag. Branko Grims: Dobrodošli v ukradeni državi Sloveniji

Po opravljeni obravnavi poročila glede pranja denarja v NB, ki ga je pripravila preiskovalna komisija o bankah pod vodstvom dr. Anžeta Logarja, poslanke in poslanci na današnji seje državnega zbora obravnavajo še o poročilo  o proliferaciji, ki ga je pripravila in sprejela Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod vodstvom mag. Branka Grimsa.

V nadaljevanju obravnavamo magnetogram stališča predsednika KNOVS, ki ni avtoriziran.

MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani, vsem prav lep pozdrav in dobrodošli v ukradeni državi Sloveniji! Včeraj smo porabili kar nekaj ur, ko smo se pogovarjali o tem, kako so odpovedali mehanizmi znotraj bank, se pravi znotraj Nove ljubljanske banke, pa tudi iz Banke Slovenije proti Novi ljubljanski banki, da so se stvari, o katerih govorimo, to se pravi milijarda očitno opranega iranskega denarja za potrebe proliferacije in financiranja terorizma, sploh lahko zgodile.

Danes govorimo o drugem delu. Če je bilo včeraj vprašanje, kakšno moč ima nekdo, da se lahko dogovori za to, da se v eni državi opere milijarda dolarjev, kajti to si zagotovo ne izmisli nek šef neke banke zato, ker je včeraj slabo spal, ampak se to nekje nekdo dogovori, vprašajte se šele, kakšno moč ima tisti, ki je dosegel, da so odpovedali praktično vsi nadzorni mehanizmi, nadzorne institucije in institucije pregona naše države. Kajti prav to se je zgodilo.

Te ugotovitve smo v KNOVS zapisali v obliki javnih ugotovitev in lahko o njih javno govorimo danes in sprejete in potrjene so bile povsem soglasno. Tisto, kar smo ugotovili, je, da so po tem, ko so odpovedali bančni mehanizmi, začeli institucije delovati korektno šele po 19. 11. 2010. Pred tem je prišlo zgolj do »ping-ponga« med posameznimi institucijami in šele 24. oziroma 25. 11. so bila potem dana ustrezna poročila. Takrat se je vse to, o čemer govorimo, dogajalo že praktično dve leti.

Naslednja stvar. Ko gre za vprašanje same policije, je bilo iz vseh zbranih podatkov očitno, da tisti operativci, ki so delali na terenu, enostavno niso imeli vseh podatkov o predmetni zadevi. Po eni strani se da dokazovati, da nekateri iz vrha o tem policiji ustreznih podatkov niso dali, po drugi strani se lahko ugotovi, da je policija potem šele od 24. 11. 2010 razpolagala z dvema kompletoma informacij, pa vendarle ni izpeljala nobenega predkazenskega postopka. Tisto, kar je še posebej zanimivo je, da se je končalo vse skupaj z opombo, da ne gre za pranje denarja, na oddelku za proliferacijo in terorizem in brez kakršnegakoli zaključka in brez obvestila tožilstvu.

Glede Sove smo lahko ugotovili, da je Sova korektno zbrala informacije in jih potem 24. 11. posredovala naprej. Sam Urad za preprečevanje pranja denarja se je na opozorila iz banke, ki jih je očitno dobival, odzval prepozno oziroma se na prve sploh ni, in je potem šele odreagiral na obvestilo francoske obveščevalne službe je prišlo 26. 3. 2010. Do takrat se pač stvari resno niso sploh premaknile z mrtve točke.

Obstaja tudi vprašanje kaj se je zgodilo z vsemi, ki bi morali ukrepati. Opustitev dolžnostnega ravnanja je pravzaprav sama definicija koruptivnega ravnanja po zakonu, integriteti in preprečevanje korupcije. Sova je, kot sem že dejal, konec leta, to se pravi, še predno so bili računi zaprti, ko se je vse to še vedno dogajalo, dala korektno informacijo. Poslala jo je na ključne naslove in sicer tako predsedniku države, to je bil takrat Danilo Türk, predsedniku vlade, to je bil Borut Pahor, finančnemu ministru Križaniču, notranji ministrici Katarini Kresal, potem predsedniku policije pa še zunanjemu ministru in svetovalcu predsednika za to področje. Zgodilo se ni nič. Vendar je treba vedeti, to je bilo edino celovito opozorilo, ki je bilo sploh komu dano. In sicer, obsegalo je tako številke zakaj gre, ob tem bi morali zazvoniti vsi alarmi. Koliko pa mislite, da je bilo podobnih zgodb z vrednostjo ene milijarde dolarjev ali pa tri četrt milijarde evrov v Sloveniji v času po osamosvojitvi odkritih? Razen te doslej nobene. Se pravi, ta obseg je bil ključen in zaradi tega obsega bi morali zazvoniti zvonci. Zanimivo je, da so se našli dokumenti, v katerih so manjkale ničle, pa se je pisalo, da gre za 700 tisoč evrov, v resnici se je šolo pa za 700 milijonov. In seveda, iz tega je potem izhajala drugačna obravnava in drugačno ravnanje pristojnih.

Tako, da tem primeru ste lahko sami opazili, sta bili obveščeni izvršilna veja oblasti, vsi ključni ljudje, in reprezentativna oblast, če tako rečemo, predsednika države. Izpuščen v celoti je bil pa parlament, na kar v KNOVS posebej opozarjamo. Ta podatek je po naši oceni bistven. Namreč vedno kadar gre za neko informacijo, se najprej po vseh protokolih običajno pošlje trem. Predsedniku države, predsedniku vlade in predsedniku parlamenta. V tem primeru je bil predsednik parlamenta, ki je bil takrat gospod Gantar, izpuščen. Nobenega pojasnila v vsej preiskavi do sedaj nismo uspeli dobiti, zakaj je bilo temu tako. Zakaj parlament ni bil oproščen.

Potem je tu še KNOVS, ki ima sicer načeloma pravico nadziranja. KNOVS je bil obveščen v letnem poročilu in samo letna poročila KNOVS obravnava, to je treba vedeti o njegovem načinu dela, z enim stavkom. Prej, na zaprtem delu sem ga dobesedno prebral. V tem stavku je v edinem letnem poročilu kadarkoli sploh pisalo nekaj v povezavi med Iranom in proliferacijo in financiranjem. Brez kakršnegakoli drugega podatka, potem se je pa naprej to še mešalo z vsem, od Arabije do Balkana, do, ne vem, česa. Vse skupaj je bil pa en stavek in mimogrede, ta besedna zveza med Iranom in pranjem denarja je obsegala manj prostora kot na isti strani istega poročila poročilo o desnem ekstremizmu, ki da je v Sloveniji v porastu in da, ne vem, prevzema neko nadzorstvo na Balkanu in tako naprej.

Skratka, za takratno oblast je bilo očitno in ljudi, ki so jih dali na čelo Sove, takrat je bil na čelu Sove gospod Selan, glede na to poročilo je bilo očitno bolj pomembno preganjanje tako imenovanega desnega ekstremizma kot pa da bi se resno soočali s problematiko eno milijardo opranega denarja iz države, ki je bila takrat pod embargom zaradi suma proliferacije, to je nabave orožja za množično uničevanje, po domače rečeno projekta jedrske bombe Irana in tudi nakupovanja snovi, ki bi bile uporabne za izdelavo kemičnega orožja. Pač politika je vedno stvar vrednot, za kaj ti gre. Ali ti gre za varnost ljudi ali pa za oblast. Iz tega poročila in iz tega sorazmerja, ki sem ga povedal – smešno je, ker je to celo na isti strani poročila – je očitno, da je bilo takratni oblasti njihova oblast pomembnejša kot pa varnost ljudi in pa pravni red. Zaključke si lahko najbrž naredi vsak sam.

Zanimivo je tudi, kar smo posebej opozorili v komisiji, da Ministrstvo za zunanje zadeve sploh ni reagiralo, kljub temu da obstaja stalna koordinacijska skupina, pristojna za spremljanje islandske države in poslovanje. Ob tem se tam ni zgodilo popolnoma nič, brez pojasnil in brez kakršnihkoli resnih razlogov, zakaj je bilo temu tako.

Zanimivo je tudi, da je bila takrat izjemno pomembna in vplivna protikorupcijska komisija, ki jo je vodil sedanji minister gospod Klemenčič. Tej komisiji je znani žvižgač predal nek dokument. Iz tega dokumenta bi pravzaprav morali zazvoniti vsi alarmi in dejstvo je, da je bil dokument takšne narave, da je bilo tudi njim jasno, da gre očitno za utemeljen sum kriminalnega dejanja. Kljub temu pa se podpisanega protokola, ki je mimogrede javen, med protikorupcijsko komisijo in Policijo o medsebojnem sodelovanju in v tem primeru odstopanju zadev, tudi če bi šlo zgolj za informacijo, bi jo morali odstopiti na ustrezen način, ampak ker je šlo pa za očiten sum kriminala, pa bi morali postopati po ustreznem členu zakona. Nič od tega se ni zgodilo. Predaja je potekala na nek neformalen način med predstavniki, ki po tem protokolu sploh niso bili pravi, in za dokumentom se je kasneje izgubila vsaka sled, pri tem pa še dokument, tak kot je bil predan, ni bil v originalni obliki, ampak so ga anonimizirali po njihovi lastni izjavi, zato da se ne bi vedelo, za koga gre. Rezultat je bil, da je to eden od temeljnih razlogov, da se je vse skupaj končalo v slepi ulici.

Zanimivo je tudi ravnanje proti partnerskim službam na vseh nivojih. Po eni strani, ko je šlo za Sovo, je Sova obvestila večje število, konkretno 18 partnerskih služb, ni pa tistih dveh, ki bi jih morala pravzaprav prvo – ameriške in izraelske, ki jih to zagotovo najbolj neposredno zadeva. Sum nabave iranskega orožja za množično uničevanje, sum proliferacije in terorizma. Še potem ko jim je naknadno posredovala informacije, pa so bile te nepopolne, v nekaterih primerih očitno celo neresnične. Videli smo lahko in se seznanili s podatki, da se je večkrat trdilo, da tja ni bilo nakazil, kar je, seveda, neresnica. Zakaj se je ravno tem dalo nepopolne podatke in jih s tem v bistvu zavajalo, je zelo zanimivo vprašanje.

Ravno tako tudi Policija, ko je šlo za Nemčijo, ni zaprosila Interpol Nemčije za sodelovanje, čeprav je po višini nakazil, po obsegu nakazil, po frekvenci, po vseh teh kriterijih bila ravno Nemčija na samem vrhu poslovanja preko Nove ljubljanske banke. Tudi tu ene ustrezne obrazložitve, zakaj se je to zgodilo, nismo mogli dobiti.

Ob vsem tem opozarjamo, da bi bilo potrebno dosledno in brezpogojno, če kje, v institucijah pregona in v sodelovanju vseh nadzornih institucij in organov pregona v naši državi upoštevati pravni red, ustrezne protokole. Kajti če bi se jih takrat, se vse to ne bi nikoli moglo zgodit. Konkretno, citiram: »Ko gre za ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim sporazumom med njimi in Policijo to pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij.« Teh primerov je še več.

Cela zgodba se je končala v prvem delu brez ustreznega konca. Ustrezni konec bi bil en sam. Da organi pregona, skupaj z drugimi institucijami, izvedejo celoten postopek, ugotovijo, ali je bil, v katerih primerih in s strani koga, kakšen zakon, in da zato odgovorni končajo pred sodiščem. Elementov za to je ogromno.

Vedno se je postavljalo vprašanje, mimogrede, kot zanimivost, na komisiji pri vseh, ki smo jih zaslišali, brez izjeme, je bilo eno soglasje o eni zadevi, da glede na ravnanje Farrokh zadeve in pa glede na njegovo poslovanje preko tistih računov, so bili podani vsi elementi pranja denarja. Edino vprašanje, ki so ga potem vedno postavljali, je bilo, ali obstaja začetno kriminalno dejanje. Zdaj pa prepuščam to sodbo vam. Vedelo se je, v tistem trenutku, ko se je do te točke prišlo, da denar izvira iz države, ki je pod embargom, in to Združenih narodov zaradi suma proliferacij in terorizma. Iz banke, ki je na črnem seznamu s strani Komisije Evropske unije, zopet zaradi financiranja terorizma, pranja denarja in pa proliferacije, pa se ni nič ukrepalo. Celo ko se je zaključilo postopek, zaključilo se ga je pa z eno opombo osebe, ki je potem padla z lestve in umrla, celo potem se je ostalo brez končnega poročila tožilstva.

Poglejte, če je policija seznanjena s tem, da je nekdo, da obstaja sum, da je nekdo nekje ukradel 40 let star moped, bo, če nič drugega, naredila zaznamek in dala poročilo tožilstvu. Ko gre za milijardo, se to ni zgodilo. Ko gre za sum proliferacije, nabave orožja za množično uničevanje, ker ogroža svetovni mir, se to ni zgodilo. Ko gre za sum financiranja terorizma, in to ob očitnem sodelovanju tajnih služb neke države, se to ni zgodilo. Kako je to mogoče?

V toliko naključij naj verjame, kdor hoče, ampak verjetno vsakomur med nami je jasno, da tukaj toliko naključij preprosto ni. Nekdo se je nekje odločil, da so se stvari odvile na tak način in številni so pri tem očitno sodelovali, bodisi z zavestnim opuščanjem dolžnostnega ravnanja bodisi na druge načine. O vsem tem smo že na zaprtih sejah, o vsem tem smo tudi že seznanili javnost.

Tisto, kar je bistveno, na Komisiji za nadzor varnostnih obveščevalnih služb smo svojo dolžnost že opravili in smo s soglasno sprejetim sklepom vse, kar smo ugotovili, vsa zbrana gradiva, vse podatke posredovali pristojnim organom s pričakovanjem, da v celoti zadevo raziščejo, da ugotovijo, v katerih primerih, kajti očitno je bil, kršen zakon, kdo je za to odgovoren in da ti ljudje vstopijo pred sodišče.

Stvari še niso zastarale. To posebej opozarjam, ker obstaja celo nek dopis, ki se je včeraj že tudi pokazal s strani banke, saj ni nobenega problema, tam če nič drugega, je možno govoriti o oškodovanju banke, ker je nekdo kar v prosto plačevanja stroškov pri določenih finančnih transakcijah, ampak tudi če to izpustimo, ko gre za vprašanje zastaranja, so zastaralni roki v resnici vsaj še dve leti, pri večini stvari pa še bistveno lažji. To se pravi, ne glede na vse je bistveno, da smo o tem seznanili javnost. Ko smo javnost seznanili pred tremi meseci, so se čudežno stvari znova premaknile z mrtve točke, kajti ne glede na vse, vendarle živimo v demokraciji in ljudje se morajo zavedati svoje moči. Moči, ki jo imajo posamezniki, v okviru javnega nadzora, če so korektno informirani in samo ta javnost garantira, da družba popolnoma ne iztiri.

Zato se zgodba s tovrstnim informiranjem, na katerega posebej opozarjamo, ki je bilo pristransko, ki je bilo omejeno samo na točno določen krog, nikoli več ne sme ponoviti. In zato je potrebna pozornost ljudi, ko gre za to zgodbo, kajti pod nadzorom javnosti in danes neodvisno od medijev. Imamo Facebook, imamo Twitter, imamo druge načine omrežij, preko katerih dosežemo ljudi, da se tovrstne zgodbe preprosto ne morejo več ponoviti. In samo to, samo moč posameznika, ki jo potem na koncu na osnovi informacij, ki jih ima, udejanji na volitvah, je tisto, kar garantira, da država ostane demokratična. Naloga vseh nas, tako tistih, ki smo svoje delo – in za to se kolegom zahvaljujem, ker smo ga opravili soglasno – opravili bodisi v okviru Komisije za nadzor obveščevalno–varnostnih služb, v preiskovalki in na vseh drugih nivojih, naloga vseh nas je, da ljudem damo pravo in korektno informacijo.