Mag. Branko Grims: »Če bi naši severni sosedje verjeli v sposobnost izvajanja Schengena, bi pomagali graditi ograjo na naši južni meji.«
ponedeljek, 14. 12. 2015Vlada je zamudila zgodovinsko priložnost, ko bi lahko pravočasno, premišljeno in ustrezno zaščitila našo južno mejo in dosledno izvajala Schengen na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Poslanke in poslanci so na današnji redni seji postavljali vprašanja predsedniku vlade Miru Cerarju.Poslanca SDS mag. Branka Grimsa je zanimalo, na kakšen način se namerava vlada v prihodnosti spopasti z migrantskimi tokovi.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani vsem zbranim prav lep pozdrav! Poseben pozdrav vladi in njenemu predsedniku. Migrantski tok, ki se je začel zlivati v Evropo, je postavil pred Evropo in vsako od držav izjemen izziv. Izziv pri katerem ni prostora za kakršnokoli naivnost, saj so odločitve, ki se sprejemajo, nepopravljive in na nek način zgodovinske. Iz tega vidika je Vlada Republike Slovenije zamudila zgodovinsko priložnost in povzročila Sloveniji nepopravljivo škodo, ko ni zgradila ograje hkrati z madžarsko in hkrati z njo razglasila popolne zapore meje za ilegalne migrante. Potem bi se tok obrnil drugam in s temi problemi se v Sloveniji danes sploh ne bi bilo potrebno ukvarjati, vsaj ne v taki obliki kot zdaj. Sedaj je situacija taka, da se povzroča zelo velika materialna in siceršnja škoda. Poglejte, samo primer. Imamo šolo na Gorenjskem, kjer bi potrebovali nekaj sto tisoč evrov, srednja šola na Jesenicah je to, lahko ste videli to na televiziji, za popravilo. Tam otroci sedijo v plaščih, kaplja jim na glavo, to je za to vlado problem. 123 milijonov evrov za ilegalne migrante v proračunu Republike Slovenije naslednje leto, to pa ni za to vlado noben problem. Tukaj je seveda nekaj hudo narobe, stroški so ogromni. Stroški so že sedaj taki, da je to velik problem za celotno Slovenijo in so trojni, neposredni sami stroški ilegalnih migrantov in migracij. Drugo so posredni stroški, zahtevano bo več denarja za varnost in tretji so gospodarski stroški določene gospodarske panoge, na primer turizem, so dobesedno klinično mrtve in situacija se še poslabšuje. V zadnjih dneh smo bili priče dvojnega dogajanja, ki je na nek način odraz precej zmešnjave in tudi ne povsem ustreznega ravnanja, če sem diplomatski, evropskih institucij, ko gre za soočanje z migrantsko krizo, pa tudi zelo različnih interesov. V prvi vrsti gre za trepljanje Slovenije po hrbtu, češ kako dobro dela, po drugi strani pa so dejanja povsem nasprotna. Italija na našo mejo pošilja vojsko, Avstrija je začela na naši severni meji graditi ograjo. To je direktna nezaupnica. Pustimo besede ob strani. Nezaupnica v dejanjih. Temu kar je ta vlada storila z migranti, ki jih očitno ne obvladuje in ne izvaja Schengena v celoti in zato postavljam vprašanje: Se ta vlada zadeva kakšne so okoliščine za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo v naslednjih tednih in mesecih, še posebej, ko se bo sedanji migrantski tok okrepil?
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala spoštovani gospod poslanec. Vaše trditve, ki ste jih postavil pred vprašanje so seveda povsem zavajajoče in ne držijo. Kot prvo, pravite zakaj ni Slovenija naredila neke popolne zapore ograje. Poglejte, mi sedaj postavljamo te tehnične ovire in vidite kako se težko lokalno prebivalstvo z njimi sooča, kljub temu, da gre za začasne ovire ob naši meji, ki jih bomo, upam, lahko odstranili čim prej, torej takrat, ko bo prenehala ta nevarnost kontroliranega prehoda migrantov v velikih količinah. Tako, da absolutno tukaj ne gre za nekaj tako enostavnega, kajti tudi postavljanje ovir je lahko breme v smislu turizma, gospodarstva, medsebojnih odnosov, transporta in podobno. Zato slovenska vlada ravna v teh zahtevah skrajno premišljeno. Mi obvladujemo migrantski tok, da se ne razprši po Sloveniji, da ne nastanejo varnostni problemi, da smo humanitarni in da lahko ti begunci in migranti gredo proti državam, destinacija tja kamor želijo iti.Problem s katerim se sooča Slovenija kot dvomilijonska država je problem evropskih in svetovnih razsežnosti. In če z njim ne morejo opraviti torej se z njim kosati niti Nemčija, niti Švedska niti Italija niti Francija niti Grčija niti nobena država sama, vse imajo hude probleme smo pravzaprav lahko Slovenci zelo zadovoljni s tem, kar naši državni organi uspevajo storiti ob meji in širše, da ta migrantski tok obvladujejo, kajti ta migrantski tok je za Slovenijo veliko večje breme kot za vse države skozi poteka in za tiste, kamor gre.Stroški absolutno niso takšni, kot pravite. Res je, nastaja tudi manjša ampak manjša gospodarska škoda na določenih ožjih področjih, ki pa je neprimerljiva s tem kako država uspeva obdržati celoten sistem v normalnem delovanju. Mi tudi v temu času ob najhujšem navalu beguncev, migrantov beležimo gospodarsko rast. Zanimanje tujih investitorjev ostaja. Bi rekel, vsi gospodarski kazalci so spodbudni, povečuje se zaposlenost, država deluje normalno.
In zato seveda so te vaše trditve zavajajoče. Ne nastaja nobena takšna škoda in Slovenija seveda opravlja svojo dolžnost maksimalno korektno. Je pa dejstvo, poudarjam, da gre za velik migrantski tok s katerim se sooča cela Evropa tudi širši svet od Afrike, bližjega vzhoda do drugih območij.In naj še enkrat rečem, da doslej smo ga uspešno obvladovali se pa pripravljamo z vzpostavitvijo teh tehničnih ovir tudi na situacije ki bi lahko nastale, o katerih bi morali obvladovati širše migrantske tokove, ki bi se želeli razpršiti po Sloveniji kar bi lahko ogrožalo premoženje naših ljudi, njihova domovanja, vikende, avtomobile kar koli zato postavljamo te tehnične ograje vendar seveda s skrajnim občutkom in se skušamo stalno sporazumevati z lokalnim prebivalstvom, da to ne bi škodilo medsosedskim odnosom, njihovemu vsakodnevnemu življenju, predvsem pa da ne bi res škodilo gospodarstvu Slovenije. Kajti gospod Grims, ne predstavljam si tega kar govorite vi, da se Slovenija kar brez nekega resnega razloga, to vi govorite, bi se morala že prej ograditi z neko ograjo. Zagotavljam vam pa nekaj, nobena ograja ne more, če ne bo Evropska unija skupno našla nekega pristopa, preprečiti navala desetin, tisoče beguncev in zato bo treba seveda takšno kontrolo postaviti predvsem na zunanjih mejah Evrope, za kar si Slovenija prizadeva. Kot članica Schengena pa, ponavljam, izvaja učinkovit nadzor in usmerjanje na meji, tako da lahko ta velik tok teh migrantov, teh ljudi, potem potuje naprej v Avstrijo, v Nemčijo in ostale države destinacije. In naj izkoristim priliko, da še enkrat rečem, ta ograja ki jo postavljamo ima začasen namen, ima namen usmerjanja in boljšega nadziranja teh potencialnih in tudi sedanjih bi rekel tokov beguncev. Vi morate vedeti, da še zdaj prihaja v Slovenijo dnevno več kot tri tisoč do pet tisoč beguncev in zato Slovenija stalno, bi rekel, tukaj preko policije, vojske, civilne zaščite, prostovoljcev, vseh ostalih zdravstvenih delavcev in vseh, ki se trudijo zadevo učinkovito usmerjajo. In ponavljam, ni nobene večje materialne in druge škode in nekorektno je, v temu času, ko se cel svet sooča s tem, ko Slovenija se ustrezno, vzorno odziva na to problematiko, je humanitarna, je solidarna in zagotavlja varnost je nekorektno uporabljati tako hude obtožbe zoper kogar koli.
Hvala lepa.MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani dr. Cerar, jaz ne vem, očitno so vas trepljanja po rami s strani posameznih institucij zazibala v nek sen. Ampak, poglejva dejstva, kolikšni so stroški migrantov ste ocenili vi sami, v vašem proračunu kajti vi sami ste predlagali 123 milijonov evrov v proračun za ta namen in to je vaša koalicija tudi izglasovala. To se pravi, to so dejstva. Dejstvo je tudi, da so težave s posameznimi panogami, o čemer sem govoril. To se da preveriti in to tudi sami dobro veste.Tretja stvar pa je, da gre za očitno nezaupnico vaši vladi in to v ravnanju. Zakaj? Zaradi tega, ker vlada ne izvaja schengenskih predpisov. In to je tek na kratke proge in to zelo kratkoviden. O tem vas opozarjam že mesece in mesece. Sami ste priznali, da ob 320.000 migrantov, ilegalnih migrantov, ki ste jih spustili preko Slovenije ste pobrali prstne odtise in storili vse ostalo potrebno, po vaših uradnih izjavah v zadnjem obdobju za okoli 35.000, vse ostalo je šlo čez brez ustreznega postopka. Samo za polovico po tistem, kar je bilo sporočeno uradno, obstaja kakršnakoli dokumentacija in tako naprej. Vemo, da je tukaj še kup drugih varnostnih vprašanj, ki jih to odpira, ampak vrniva se na današnjo temo. Če bi naši severni sosedje verjeli v vašo sposobnost izvajanja Schengena dosledno, bi pomagali graditi ograjo na naši južni meji, potem bi bila ta popolnoma nepotrebna. Dejstvo pa je, da se na naši južni meji gradi res ograja, ki pa je, milo rečeno, malo majhna in zelo problematična iz nekaterih drugih vidikov. In to je tisto, če se stvari dela polovičarsko. Namesto, da bi naredili eno konkretno ograjo in za to prevzeli odgovornost, se je tega lotilo na tak način, da je to lahko tudi predmet polemik in to se tudi dela. V normalni državi bi bila sedajle diskusija o tem, da nam postavljajo ograjo na severni meji in pošiljajo vojsko na zahodno mejo. Pri nas pa se zadnje dni diskutira o tem, da delamo ograjo na… / izključen mikrofon/
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa. Najprej glede schengenskih prepisov pravite, da Vlada ne izvaja nalog po schengenskih predpisih. Kolikor je mogoče jih izvaja vzorno in na to kaže tudi dejstvo, da nam to priznava celotna EU. Ko veste je pred nekaj dnevi Evropska komisija izdala izrecno opozorilo Grčiji, Hrvaški, Italiji, Madžarski in Malti k spoštovanju pravil pri registraciji prebežnikov. Slovenija tega opozorila ni bila deležna, zato ker smo že od začetka pripoznani do danes kot država, ki vzorno izvaja, pač, v danih razmerah vsa pravila na področju Schengena. Seveda pa kadar je količina migrantov prevelika se zadeve, jasno, spreminjajo, ampak poudarjam, tudi v teh razmerah Slovenija izvaja svoje dolžnosti kot je pač enostavno potrebno. Kar zadeva proračunskih sredstev zagotovo je treba tudi migracije predvideti v tem okviru. Pri tem tudi, seveda, kot veste, smo že za to prvo obdobje, za ta mesec in do konca leta zagotovili pomoč s strani Evropske komisije oziroma dobili bomo evropska sredstva. Kot veste nam solidarno pomaga več kot 10 držav, ki je poslalo v Slovenijo tudi policiste na naše meje. Pomagajo nam tudi inženirci iz vojaških enot drugih držav. Skratka, očitno je Slovenija doživela s tem neko posebno priznanje, kar pomeni, da se pravzaprav nadzor na naši meji dodatno evropeizira v luči Schengena s tem, ko ti policisti hodijo sem. Normalno pa, da budno spremljamo situacijo. Kot sem že večkrat te dni poudaril stopnja ogroženosti v Sloveniji ne narašča. Zadeve so pod nadzorom. Smo pa seveda vsi, tako Vlada kot policija kot pristojni drugi organi, nadvse budni, da spremljamo kaj se dogaja okoli nas in da zagotavljamo na ta način normalen potek dela. Govorite o nekih stroških po panogah, ne predložite nobenih izmerljivih podatkov. Naša ministrstva na tem področju delujejo, proučujejo zadeve, ampak ponovno poudarjam, Slovenija tudi v tem obdobju, ko je soočeno z resnično velikim številom migracij tako kot vse države okoli nas, od največjih do drugih, enostavno beleži gospodarsko rast, ki je stabilna, beleži povečevanje zaposlenosti, vedno nižja nezaposlenost, vedno večje je zanimanje tujih investitorjev. Zrasli smo na lestvicah konkurenčnosti, tako da absolutno indikatorji jasno kažejo, da smo zelo uspešno zaenkrat se soočili s to problematiko. Hvala lepa.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. Dejstvo, da je ta vlada zamudila zgodovinsko priložnost, ko bi lahko pravočasno premišljeno in ustrezno zaščitila našo južno mejo in dosledno izvajala Schengen na celotnem ozemlju Republike Slovenije, dejansko izvajala, ne tako po najboljših močeh, je seveda potisnilo Slovenijo v zelo nezavidljiv položaj. Mi smo trenutno edina država v Evropi, ki na nek način postaja obkoljena in mislim, da je to zelo slaba napoved za tisti čas, ko se bo ta migrantski tok obrnil in ta čas se zelo hitro bliža, kajti ravno danes ste lahko prebrali izjave Angele Merkel, ki je še nekaj tednov nazaj vabila migrante, naj prihajajo neomejeno v Nemčijo, da je potrebno, citiram: drastično omejiti število migrantov. Kaj to pomeni, upam da je jasno vsem v tej dvorani. In takrat se bodo vsa ta dejanja verjetno pokazala v precej drugačni luči. Takrat se bo tudi v pravi luči pokazalo, kaj je pomenila tekma za pretočnost, ki ste se jo šli v vaši vladi namesto doslednega izvajanja schengenskih predpisov. Takrat se bo zelo verjetno to vrnilo kot velik bumerang. In mislim, da vsa zgodba z migrantsko krizo v Evropi kaže, da se tukaj gre zelo malo zanašati na velike besede, ko te nekdo treplja po rami, zaradi tega, ker na koncu vsak plača svoje lastne račune in odgovarja za svoja lastna dejanja. Tudi ta denar, ki je v proračunu, 213 milijonov evrov namenjen migrantom v naslednjem letu ste sami ob spremljanju proračuna opredelili kot dvojno – sestavljen iz dela, ki ga pričakujete od Evropske unije pa še to ne morete garantirat in dela, to naj bi ga bilo približno za polovico, ki pa ga bomo zanesljivo plačali sami.
Mimogrede, v temu primeru je to stokrat več denarja kot bi bilo potrebno za obnovo tiste šole o kateri sem govoril prej, da si bomo vsi predstavljali za kako velik denar gre. In ta ne zajema še vseh tistih dodatnih stroškov in posrednih podjetniških izgub o katerih bi morali zelo resno spregovoriti. predvsem se pa vprašajmo kaj pomeni spreminjajoča se Evropa v luči tega ravnanja naših sosedov. Kaj pomeni morebitna sprememba Schengena, takšnega kot ga poznamo sedaj? O vsem tem in o tem kaj bi to pomenilo za slovensko podjetništvo, da ljudi, za njihovo blaginjo in verjemite mi da prav nič dobrega bi morali odkrito spregovoriti v temu Državnemu zboru in zato predlagam, da se o tej temi opravi in seveda o odgovoru predsednika vlade, tudi razprava.
“
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala spoštovani gospod poslanec. Vaše trditve, ki ste jih postavil pred vprašanje so seveda povsem zavajajoče in ne držijo. Kot prvo, pravite zakaj ni Slovenija naredila neke popolne zapore ograje. Poglejte, mi sedaj postavljamo te tehnične ovire in vidite kako se težko lokalno prebivalstvo z njimi sooča, kljub temu, da gre za začasne ovire ob naši meji, ki jih bomo, upam, lahko odstranili čim prej, torej takrat, ko bo prenehala ta nevarnost kontroliranega prehoda migrantov v velikih količinah. Tako, da absolutno tukaj ne gre za nekaj tako enostavnega, kajti tudi postavljanje ovir je lahko breme v smislu turizma, gospodarstva, medsebojnih odnosov, transporta in podobno. Zato slovenska vlada ravna v teh zahtevah skrajno premišljeno. Mi obvladujemo migrantski tok, da se ne razprši po Sloveniji, da ne nastanejo varnostni problemi, da smo humanitarni in da lahko ti begunci in migranti gredo proti državam, destinacija tja kamor želijo iti.Problem s katerim se sooča Slovenija kot dvomilijonska država je problem evropskih in svetovnih razsežnosti. In če z njim ne morejo opraviti torej se z njim kosati niti Nemčija, niti Švedska niti Italija niti Francija niti Grčija niti nobena država sama, vse imajo hude probleme smo pravzaprav lahko Slovenci zelo zadovoljni s tem, kar naši državni organi uspevajo storiti ob meji in širše, da ta migrantski tok obvladujejo, kajti ta migrantski tok je za Slovenijo veliko večje breme kot za vse države skozi poteka in za tiste, kamor gre.Stroški absolutno niso takšni, kot pravite. Res je, nastaja tudi manjša ampak manjša gospodarska škoda na določenih ožjih področjih, ki pa je neprimerljiva s tem kako država uspeva obdržati celoten sistem v normalnem delovanju. Mi tudi v temu času ob najhujšem navalu beguncev, migrantov beležimo gospodarsko rast. Zanimanje tujih investitorjev ostaja. Bi rekel, vsi gospodarski kazalci so spodbudni, povečuje se zaposlenost, država deluje normalno.
In zato seveda so te vaše trditve zavajajoče. Ne nastaja nobena takšna škoda in Slovenija seveda opravlja svojo dolžnost maksimalno korektno. Je pa dejstvo, poudarjam, da gre za velik migrantski tok s katerim se sooča cela Evropa tudi širši svet od Afrike, bližjega vzhoda do drugih območij.In naj še enkrat rečem, da doslej smo ga uspešno obvladovali se pa pripravljamo z vzpostavitvijo teh tehničnih ovir tudi na situacije ki bi lahko nastale, o katerih bi morali obvladovati širše migrantske tokove, ki bi se želeli razpršiti po Sloveniji kar bi lahko ogrožalo premoženje naših ljudi, njihova domovanja, vikende, avtomobile kar koli zato postavljamo te tehnične ograje vendar seveda s skrajnim občutkom in se skušamo stalno sporazumevati z lokalnim prebivalstvom, da to ne bi škodilo medsosedskim odnosom, njihovemu vsakodnevnemu življenju, predvsem pa da ne bi res škodilo gospodarstvu Slovenije. Kajti gospod Grims, ne predstavljam si tega kar govorite vi, da se Slovenija kar brez nekega resnega razloga, to vi govorite, bi se morala že prej ograditi z neko ograjo. Zagotavljam vam pa nekaj, nobena ograja ne more, če ne bo Evropska unija skupno našla nekega pristopa, preprečiti navala desetin, tisoče beguncev in zato bo treba seveda takšno kontrolo postaviti predvsem na zunanjih mejah Evrope, za kar si Slovenija prizadeva. Kot članica Schengena pa, ponavljam, izvaja učinkovit nadzor in usmerjanje na meji, tako da lahko ta velik tok teh migrantov, teh ljudi, potem potuje naprej v Avstrijo, v Nemčijo in ostale države destinacije. In naj izkoristim priliko, da še enkrat rečem, ta ograja ki jo postavljamo ima začasen namen, ima namen usmerjanja in boljšega nadziranja teh potencialnih in tudi sedanjih bi rekel tokov beguncev. Vi morate vedeti, da še zdaj prihaja v Slovenijo dnevno več kot tri tisoč do pet tisoč beguncev in zato Slovenija stalno, bi rekel, tukaj preko policije, vojske, civilne zaščite, prostovoljcev, vseh ostalih zdravstvenih delavcev in vseh, ki se trudijo zadevo učinkovito usmerjajo. In ponavljam, ni nobene večje materialne in druge škode in nekorektno je, v temu času, ko se cel svet sooča s tem, ko Slovenija se ustrezno, vzorno odziva na to problematiko, je humanitarna, je solidarna in zagotavlja varnost je nekorektno uporabljati tako hude obtožbe zoper kogar koli.
Hvala lepa.MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani dr. Cerar, jaz ne vem, očitno so vas trepljanja po rami s strani posameznih institucij zazibala v nek sen. Ampak, poglejva dejstva, kolikšni so stroški migrantov ste ocenili vi sami, v vašem proračunu kajti vi sami ste predlagali 123 milijonov evrov v proračun za ta namen in to je vaša koalicija tudi izglasovala. To se pravi, to so dejstva. Dejstvo je tudi, da so težave s posameznimi panogami, o čemer sem govoril. To se da preveriti in to tudi sami dobro veste.Tretja stvar pa je, da gre za očitno nezaupnico vaši vladi in to v ravnanju. Zakaj? Zaradi tega, ker vlada ne izvaja schengenskih predpisov. In to je tek na kratke proge in to zelo kratkoviden. O tem vas opozarjam že mesece in mesece. Sami ste priznali, da ob 320.000 migrantov, ilegalnih migrantov, ki ste jih spustili preko Slovenije ste pobrali prstne odtise in storili vse ostalo potrebno, po vaših uradnih izjavah v zadnjem obdobju za okoli 35.000, vse ostalo je šlo čez brez ustreznega postopka. Samo za polovico po tistem, kar je bilo sporočeno uradno, obstaja kakršnakoli dokumentacija in tako naprej. Vemo, da je tukaj še kup drugih varnostnih vprašanj, ki jih to odpira, ampak vrniva se na današnjo temo. Če bi naši severni sosedje verjeli v vašo sposobnost izvajanja Schengena dosledno, bi pomagali graditi ograjo na naši južni meji, potem bi bila ta popolnoma nepotrebna. Dejstvo pa je, da se na naši južni meji gradi res ograja, ki pa je, milo rečeno, malo majhna in zelo problematična iz nekaterih drugih vidikov. In to je tisto, če se stvari dela polovičarsko. Namesto, da bi naredili eno konkretno ograjo in za to prevzeli odgovornost, se je tega lotilo na tak način, da je to lahko tudi predmet polemik in to se tudi dela. V normalni državi bi bila sedajle diskusija o tem, da nam postavljajo ograjo na severni meji in pošiljajo vojsko na zahodno mejo. Pri nas pa se zadnje dni diskutira o tem, da delamo ograjo na… / izključen mikrofon/
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa. Najprej glede schengenskih prepisov pravite, da Vlada ne izvaja nalog po schengenskih predpisih. Kolikor je mogoče jih izvaja vzorno in na to kaže tudi dejstvo, da nam to priznava celotna EU. Ko veste je pred nekaj dnevi Evropska komisija izdala izrecno opozorilo Grčiji, Hrvaški, Italiji, Madžarski in Malti k spoštovanju pravil pri registraciji prebežnikov. Slovenija tega opozorila ni bila deležna, zato ker smo že od začetka pripoznani do danes kot država, ki vzorno izvaja, pač, v danih razmerah vsa pravila na področju Schengena. Seveda pa kadar je količina migrantov prevelika se zadeve, jasno, spreminjajo, ampak poudarjam, tudi v teh razmerah Slovenija izvaja svoje dolžnosti kot je pač enostavno potrebno. Kar zadeva proračunskih sredstev zagotovo je treba tudi migracije predvideti v tem okviru. Pri tem tudi, seveda, kot veste, smo že za to prvo obdobje, za ta mesec in do konca leta zagotovili pomoč s strani Evropske komisije oziroma dobili bomo evropska sredstva. Kot veste nam solidarno pomaga več kot 10 držav, ki je poslalo v Slovenijo tudi policiste na naše meje. Pomagajo nam tudi inženirci iz vojaških enot drugih držav. Skratka, očitno je Slovenija doživela s tem neko posebno priznanje, kar pomeni, da se pravzaprav nadzor na naši meji dodatno evropeizira v luči Schengena s tem, ko ti policisti hodijo sem. Normalno pa, da budno spremljamo situacijo. Kot sem že večkrat te dni poudaril stopnja ogroženosti v Sloveniji ne narašča. Zadeve so pod nadzorom. Smo pa seveda vsi, tako Vlada kot policija kot pristojni drugi organi, nadvse budni, da spremljamo kaj se dogaja okoli nas in da zagotavljamo na ta način normalen potek dela. Govorite o nekih stroških po panogah, ne predložite nobenih izmerljivih podatkov. Naša ministrstva na tem področju delujejo, proučujejo zadeve, ampak ponovno poudarjam, Slovenija tudi v tem obdobju, ko je soočeno z resnično velikim številom migracij tako kot vse države okoli nas, od največjih do drugih, enostavno beleži gospodarsko rast, ki je stabilna, beleži povečevanje zaposlenosti, vedno nižja nezaposlenost, vedno večje je zanimanje tujih investitorjev. Zrasli smo na lestvicah konkurenčnosti, tako da absolutno indikatorji jasno kažejo, da smo zelo uspešno zaenkrat se soočili s to problematiko. Hvala lepa.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. Dejstvo, da je ta vlada zamudila zgodovinsko priložnost, ko bi lahko pravočasno premišljeno in ustrezno zaščitila našo južno mejo in dosledno izvajala Schengen na celotnem ozemlju Republike Slovenije, dejansko izvajala, ne tako po najboljših močeh, je seveda potisnilo Slovenijo v zelo nezavidljiv položaj. Mi smo trenutno edina država v Evropi, ki na nek način postaja obkoljena in mislim, da je to zelo slaba napoved za tisti čas, ko se bo ta migrantski tok obrnil in ta čas se zelo hitro bliža, kajti ravno danes ste lahko prebrali izjave Angele Merkel, ki je še nekaj tednov nazaj vabila migrante, naj prihajajo neomejeno v Nemčijo, da je potrebno, citiram: drastično omejiti število migrantov. Kaj to pomeni, upam da je jasno vsem v tej dvorani. In takrat se bodo vsa ta dejanja verjetno pokazala v precej drugačni luči. Takrat se bo tudi v pravi luči pokazalo, kaj je pomenila tekma za pretočnost, ki ste se jo šli v vaši vladi namesto doslednega izvajanja schengenskih predpisov. Takrat se bo zelo verjetno to vrnilo kot velik bumerang. In mislim, da vsa zgodba z migrantsko krizo v Evropi kaže, da se tukaj gre zelo malo zanašati na velike besede, ko te nekdo treplja po rami, zaradi tega, ker na koncu vsak plača svoje lastne račune in odgovarja za svoja lastna dejanja. Tudi ta denar, ki je v proračunu, 213 milijonov evrov namenjen migrantom v naslednjem letu ste sami ob spremljanju proračuna opredelili kot dvojno – sestavljen iz dela, ki ga pričakujete od Evropske unije pa še to ne morete garantirat in dela, to naj bi ga bilo približno za polovico, ki pa ga bomo zanesljivo plačali sami.
Mimogrede, v temu primeru je to stokrat več denarja kot bi bilo potrebno za obnovo tiste šole o kateri sem govoril prej, da si bomo vsi predstavljali za kako velik denar gre. In ta ne zajema še vseh tistih dodatnih stroškov in posrednih podjetniških izgub o katerih bi morali zelo resno spregovoriti. predvsem se pa vprašajmo kaj pomeni spreminjajoča se Evropa v luči tega ravnanja naših sosedov. Kaj pomeni morebitna sprememba Schengena, takšnega kot ga poznamo sedaj? O vsem tem in o tem kaj bi to pomenilo za slovensko podjetništvo, da ljudi, za njihovo blaginjo in verjemite mi da prav nič dobrega bi morali odkrito spregovoriti v temu Državnemu zboru in zato predlagam, da se o tej temi opravi in seveda o odgovoru predsednika vlade, tudi razprava.
“