Mag. Bernard Brščič: »Pot v lepšo prihodnost je tlakovana z uravnoteženim proračunom.«

Mladi morate postati glas razuma in zahtevati, da vam politični razred, ki prevzema oblast v tem trenutku, ne krati prihodnosti z eksponentnim zadolževanjem. Na 15. Kongresu SDM, ki je potekal včeraj na Ptuju, je zbrane delegate nagovoril tudi mag. Bernard Brščič, predsednik Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. V svojem nagovoru se je osredotočil predvsem na problem krize in mladih v treh dimenzijah; v ekonomski, politični in moralni dimenziji.Po njegovih besedah je položaj mladih v Sloveniji slab, saj je stopnja nezaposlenosti mladih v starosti med 15 in 24 leti 19%, pri čemer pa je treba v obzir vzeti tudi dejstvo, da slovenski visokošolski sistem prekomerno vpisuje mlade v študijske programe, s čimer umetno prikriva pravi problem brezposelnosti. Prav tako je večina zaposlitev mladih po vsej verjetnosti le za določen čas, saj je po letu 2008 stopnja ustvarjanja novih delovnih mest za določen čas 83%, samo 17% pa je takšnih, kjer gre za pogodbe za nedoločen čas. »Ne smemo si delati utvar, da je položaj starostnikov dosti boljši. Verjemite, tudi upokojeni slehernik, razen nekaterih privilegirancev, je v slabem položaju,« je poudaril mag. Brščič. Po njegovem mnenju se v Sloveniji danes živi  slabo, vendar boljše kot leta 1991. V podkrepitev tej tezi je mag. Brščič v nadaljevanju izpostavil nekaj ekonomskih podatkov. Poudaril je, da smo bili do leta  2008 na razmeroma ugodnem gospodarskem razvoju, povprečna  stopnja gospodarske rasti do leta 2008 je bila 4.2%. »Potem se je zgodilo leto 2009, leto gospodarskega zloma, ko smo beležili -8,2% gospodarsko rast in praktično ničelno gospodarsko rast v letu 2010, trenutno smo že šesti kvartal v recesiji,« je dejal mag. Brščič in dodal, da je Slovenija postala evropski bolnik ter se vprašal, kdo je krivec.»Še leta 2008 je bil slovenski BDP 91% povprečja EU, danes je samo 83%, v zadnjih štirih letih smo popolnoma zgrešili smer, kar lahko pripišemo zmotni ekonomski politiki prejšnje vlade, ki je temeljila na napačni anamnezi,« je dejal mag. Brščič. »Pahorjeva vlada je svojo politiko temeljila na spoznanjih beograjske ekonomske šole, tipa »lako čemo« oziroma v preteklih in preživetih ekonomskih doktrinah. Po besedah mag. Brščiča je bil rezultat beograjske ekonomske šole rast javnega dolga za 8 milijard evrov. »Leta 2008 je bila Slovenija druga najmanj zadolžena država EU s 23,5%, gospodu Pahorju in njegovi  KGB vladi je uspelo domala nemogoče, saj so podvojili javni dolg, nas zadolžili na 16 milijard, kar je evropski fenomen,« je dejal mag. Brščič. Poudaril je še, da ob eksponentni rasti javnega dolga v mandatu prejšnje vlade, ni bilo izvedenih nobenih investicij, niso se ustvarjala nova delovna mesta, število zaposlenih se je celo povečalo iz 60.000 nezaposlenih leta 2008 na 125.000.»Ta javni dolg predstavlja izjemen problem za mlade, saj obresti za servisiranje javnega dolga, danes ob 16 milijardah evrov znašajo 800 milijonov, za beograjsko ekonomsko šolo je to »sitnica«, a ni tako,« je dejal mag. Brščič. Ob tem je poudaril, da Slovenija še ni spoznala resnega varčevanja, ki bo sledilo, če bomo nadaljevali politiko zadolževanja. Za primerjavo je navedel tudi situacijo v drugih državah, ki so prav tako morale vpeljati varčevalno politiko, med drugim je omenil Latvijo in Estonijo, kjer so zmanjšali javno porabo z nižanjem plač v javnem sektorju, a ne le za 3%, kot se je to zgodilo pri nas, temveč so v letu 2009 plače v javnem sektorju zmanjšali za 25%. »Pa ni bilo nobenega Branimirja Štruklja ali Dušana Semoliča, ki bi protestiral. Ulice Talina so bile prazne, saj so vedeli, da za preživetje države potrebujejo filozofijo odrekanja, znoja in krvi. Tega pa Slovenci do danes še nismo izkazali,« je poudaril mag. Brščič. Ob tem je dodal, da očitno želimo in potrebujemo trd pristanek ter da dobesedno kličemo trojko.V nadaljevanju je mag. Brščič izrazil mnenje, da je Janševi vladi v lanskem letu sicer uspel izjemen podvig, in to je preobrat v ekonomski politiki, ki je šel stran od spoznanj beograjske ekonomske šole h konzervativno vodeni fiskalni politiki. »Pot v lepšo prihodnost je tlakovana z uravnoteženim proračunom,« je poudaril mag. Brščič, kar  je bilo tudi spoznanje Janševe vlade. Po Brščičevem mnenju bi morali mladi postati glas razuma, ki bi morali zahtevati vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, saj »vam ta politični razred, ki prevzema oblast v tem trenutku, krati prihodnost, kajti želi vas obremeniti ne z 800 milijoni evrov servisiranja obresti, ampak to še podvojiti, saj je njihovo prepričanje, da omejitev ni, da ne obstajajo ne fizikalni ne ekonomski zakoni.«Mag. Brščič je izpostavil še, da je Janševa vlada v tem letu mandata naslovila in zaznala glavne probleme v družbi, in sicer prekomerno javno porabo, naslovila je problem strukturnih reform, sprejeta je bila pokojninska reforma, v prihodnjem tednu bo sprejeta reforma trga dela, naslovila je ključni problem slovenskega gospodarstva – problem slabih kreditov – sprejela je zakon o SDH in slabih bankah. Po njegovih besedah se je konec leta 2012 tako tudi obetalo, da je Slovenija na poti počasnega okrevanja: »zmanjšali smo proračunski primanjkljaj, pozitivni trendi so v bilancah, stanje na trgu dela je sicer še vedno zaskrbljujoče, vendar smo s strukturnimi reformami na poti okrevanja.« Vendar pa je, po njegovem mnenju, Slovenija sedaj trčila na politični problem, ki pa je večplasten in se je izkazal tako v politični krizi leta 2011 kot tudi v politični krizi, ki smo ji bili priča pred kratkim. »Gre za problem volilnega sistema. Takšen kot je, vodi Slovenijo v prepad, v politično nestabilnost,« je dejal mag. Brščič. Poti za razplet tega političnega problema je po njegovem mnenju več, med njimi na primer uvedba dvokrožnega sistema, ali modifikacija proporcionalnega sistema, ali dvig volilnega praga, »da politični sleparji in prevaranti, ki so zakuhali to krizo, preprosto ne bi vstopili v Državni zbor.«Mag. Brščič je nenazadnje spregovoril tudi o političnem udejstvovanju mladih, ki ne uresničujejo pasivne volilne pravice, so pa najglasnejši v tem, da je treba ukiniti stranke. »Govorijo o ljudski demokraciji, pri čemer gre za popolno preobilje, saj je demokracija sama po sebi ljudska, v večjih političnih skupnostih pa lahko govorimo samo o parlamentarni demokraciji. Zato so pozivi vaših vrstnikov po ljudski demokraciji, alternativnih oblikah in zavrnitvi tradicije parlamentarne demokracije izjemno nevarni in jih je potrebno v celoti zavrniti,« je dejal mag. Brščič. Poudaril je, da je Slovenija parlamentarna demokracija, da imamo strankarski sistem in da je udejanjanje političnih preferenc znotraj stranke nekaj najbolj naravnega. »Zato je ključno, da SDM postane živ organizem, preko katerega se obnavlja žlahtna tradicija parlamentarne demokracije,« je dejal mag. Brščič.V svojem nagovoru je mag. Brščič spregovoril še o problemu koncepta politike in političnega.  Po njegovih besedah se v Sloveniji politika razume kot zasledovanje zasebnih interesov in ne kot skrb za javno dobro oziroma kot spopad različnih idej. »Potrebno se je vrniti k temu, da je politika nadaljevanje etike z drugimi sredstvi,« je dejal mag. Brščič. Po njegovih besedah tudi potrebujemo moralizacijo politike, ne pa politizacijo morale, kar počne dr. Virant s svojim previrantstvom in sleparstvom.V nadaljevanju je mag. Brščič spregovoril tudi o plagiatorstvu. »Kako lahko interpretirate to, da Državni zbor za mandatarko imenuje osebo, ki je sleparka, plagiatorka, prevarantka, ki dobi 55 glasov podpore, kljub temu, da obstajajo ne mnenja nekaterih anonimk, ampak dejstva o plagiarizmu? Kako je lahko v članici EU leta 2013 za mandatarko imenovana takšna oseba?« se je vprašal mag. Brščič. Poudaril je, da ko se z plagiatorstvom soočijo politiki na visokih položajih v razvitih demokracijah, kot na primer v Nemčiji, pride do odstopa teh politikov, v Sloveniji pa do nastopa funkcije. »Plagiatorji v Evropi odstopajo, v Sloveniji pa so imenovani za mandatarja. In če boste odprli dnevno časopisje, ni ne duha ne sluha o plagiarizmu,« je povedal mag. Brščič.»Mladi morate zavrniti tovrstno politizacijo morale in reči morate »ne« previrantstvu,« je bil še jasen mag. Brščič. Glede očiščenja politike pa je dejal, da se z njim strinja, da pa mora tranzicijska levica končno začeti z očiščenjem pri sebi.