Mag. Anže Logar: Uspešnost preiskovalne komisije o bankah bo odvisna od pripravljenosti nosilcev javnih funkcij na sodelovanje in pritiska medijev
petek, 10. 7. 2015Preiskovalna komisija bo med drugim ugotavljala tudi odgovornost tistih, ki so bili zadolženi za vodenje poslovnih politik in nadzora v bančnem sistemu.
Poslanec SDS mag. Anže Logar je pred začetkom dela preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji na novinarski konferenci spregovoril o pričakovanjih v zvezi z delovanjem preiskovalne komisije. Mag. Logar je namreč predsednik komisije, ki bo v ponedeljek začela s svojim delom, ko se bodo člani komisije sestali na konstitutivni seji.
Po besedah mag. Logarja je pred nami dopustniški čas, ko parlament miruje, vseeno pa je ta čas vredno izkoristiti za to, »da bomo v preiskovalni komisiji sestavili nabor tistih dokumentov, na podlagi katerih bomo v začetku septembra določili seznam prič in nabor ostalih preiskovalnih dejanj.«
Mag. Logar vidi glavni namen dela preiskovalne komisije predvsem v treh sklopih:
– določitev okoliščin, ki so botrovale veliki bančni luknji in drugi dokapitalizaciji slovenskega bančnega sistema, predvsem z vidika okoliščin in odgovornosti nosilcev političnih in gospodarskih funkcij;
– osredotočiti se na ugotavljanje morebitnih zakonskih pomanjkljivosti, ki so omogočile tistim, ki so ta čas izkoristili za osebne dobičke, da je ta bančna luknja dobila takšne razsežnosti in zahtevala ustanovitev slabe banke in dejstvo, da so davkoplačevalci morali močno odpreti svoje denarnice;
– ugotavljanje odgovornosti tistih, ki so bili zadolženi za vodenje bodisi poslovnih politik bodisi nadzora, ali pa so sodelovali pri temu ropu desetletja oziroma kar stoletja v bančnem sistemu.»Ravno ta tretja točka ugotavljanja odgovornosti je ključna za uspeh te preiskovalne komisije,« je ocenil mag Logar. Po njegovih besedah vprašanje učinkovitosti delovanja komisije ni odvisno le od članov preiskovalne komisije, temveč tudi od nosilcev funkcij v organih, s katerimi bo preiskovalna komisija sodelovala in od medijev, ki bodo opozarjali na morebitne zastoje pri tej preiskovalni komisiji. Poslanec SDS je ob tem spomnil tudi na delo pretekle preiskovalne komisije o bančnem sistemu, ki je v resornih organih, službah in institucijah naletela na molk, zid, izgovarjanje, hkrati pa medijski pritisk ni bil tako močan, da bi se te institucije prisililo k sodelovanju s preiskovalno komisijo. »Moje osebno mnenje je, da so se okoliščine v republiki Sloveniji spremenile, da se je zavedanje potrebe ugotavljanja krivcev za bančno luknjo razširilo in da imamo približno vsi enako stališče o tem,« je povedal mag. Logar. »O tem me prepričuje široka podpora preiskovalni komisiji v Državnem zboru in tudi neko javno zavedanje nosilcev funkcij, ki so tudi že jasno povedali, da so pripravljeni sodelovati s preiskovalno komisijo. Nenazadnje me v to prepričuje tudi včerajšnje glasovanje o viceguvernerju Banke Slovenije. Zdi se mi, da je na slab predlog predsednika države, Državni zbor odgovoril tako kot je treba odgovoriti in postavil nek nov standard. Namreč, da tisti, ki so bili v času nastajanja bančne luknje na odgovornih položajih in niso ustrezno ukrepali, nimajo več mesta v organih, ki naj sedaj nadzorujejo nadaljnjo krepitev bančnega in gospodarskega sistema,« je povedal mag. Logar. Glasovanje o viceguvernerju je po Logarjevem mnenju tudi opozorilo predsedniku republike, da v prihodnje velja dati priložnost novim ljudem, »ki imajo ustrezno znanje in ki niso kompromitirani s preteklimi slabimi praksami.«Poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije mag. Anže Logar je nadalje spomnil tudi na stavek iz odločbe ustavnega sodišča, ki pravi, da je »učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota v širšem javnem interesu.« »Mislim, da bi se vsi deležniki morali zavedati tega in da bi se ta stavek ustavnega sodišča moral udejanjiti pri samem delu preiskovalne komisije,« je povedal poslanec SDS. Dodal je tudi, da je imela preiskovalna komisija široko podporo pri ustanovitvi, da so sicer bili neki pomisleki pri sestavi, »a vendar upam, da bodo predstavniki vseh strank pri tej preiskovalni komisiji aktivno sodelovali in da bo želja o ustanovitvi preiskovalne komisije rezultirala tudi v njenem delu. Upam, da bomo dobro sodelovali in da bomo skupaj pripravili poročilo v najkrajšem možnem času, ki bo dalo odgovore na tri sklope, ki sem jih izpostavil,« je povedal poslanec SDS. Nenazadnje pa je mag. Logar izpostavil tudi koalicijski sporazum, v katerem je navedeno, da bodo koalicijske partnerice povrnile zaupanje v nosilce nadzornih funkcij in izvajalce javnih pooblastil v finančnem sistemu. Mag. Logar je dejal, da bo, četudi ni koalicijski poslanec, kot predsednik preiskovalne komisije naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo pripomogel k uresničitvi te, sicer koalicijske zaveze. Na vprašanje o tem, v kolikšnem času naj bi komisija zaključila svoje delo, mag. Logar še ni mogel določneje odgovoriti. Spomnil pa je, da je preiskovalna komisija o bančnem sistemu v preteklem mandatu imela težave, ker ni pridobila gradiv organov, vendar »če bodo organi tokrat opravili svoje naloge in bodo komisiji ustrezno dostavili dokumente, bo to delo potekalo normalno hitro,« je dejal. Ob tem je izpostavil še, da je preiskovalna komisiji o bančnem sistemu na Islandiji potrebovala eno leto, da zaključi svoje delo, »vendar so vsi organi sodelovali, tudi vlada, in če bo naša komisija imela takšno podporo, bo tudi tu delo kar hitro napredovalo. Moja želja pa je, da se zadevam čim prej pride do dna.«
Poslanec SDS mag. Anže Logar je pred začetkom dela preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji na novinarski konferenci spregovoril o pričakovanjih v zvezi z delovanjem preiskovalne komisije. Mag. Logar je namreč predsednik komisije, ki bo v ponedeljek začela s svojim delom, ko se bodo člani komisije sestali na konstitutivni seji.
Po besedah mag. Logarja je pred nami dopustniški čas, ko parlament miruje, vseeno pa je ta čas vredno izkoristiti za to, »da bomo v preiskovalni komisiji sestavili nabor tistih dokumentov, na podlagi katerih bomo v začetku septembra določili seznam prič in nabor ostalih preiskovalnih dejanj.«
Mag. Logar vidi glavni namen dela preiskovalne komisije predvsem v treh sklopih:
– določitev okoliščin, ki so botrovale veliki bančni luknji in drugi dokapitalizaciji slovenskega bančnega sistema, predvsem z vidika okoliščin in odgovornosti nosilcev političnih in gospodarskih funkcij;
– osredotočiti se na ugotavljanje morebitnih zakonskih pomanjkljivosti, ki so omogočile tistim, ki so ta čas izkoristili za osebne dobičke, da je ta bančna luknja dobila takšne razsežnosti in zahtevala ustanovitev slabe banke in dejstvo, da so davkoplačevalci morali močno odpreti svoje denarnice;
– ugotavljanje odgovornosti tistih, ki so bili zadolženi za vodenje bodisi poslovnih politik bodisi nadzora, ali pa so sodelovali pri temu ropu desetletja oziroma kar stoletja v bančnem sistemu.»Ravno ta tretja točka ugotavljanja odgovornosti je ključna za uspeh te preiskovalne komisije,« je ocenil mag Logar. Po njegovih besedah vprašanje učinkovitosti delovanja komisije ni odvisno le od članov preiskovalne komisije, temveč tudi od nosilcev funkcij v organih, s katerimi bo preiskovalna komisija sodelovala in od medijev, ki bodo opozarjali na morebitne zastoje pri tej preiskovalni komisiji. Poslanec SDS je ob tem spomnil tudi na delo pretekle preiskovalne komisije o bančnem sistemu, ki je v resornih organih, službah in institucijah naletela na molk, zid, izgovarjanje, hkrati pa medijski pritisk ni bil tako močan, da bi se te institucije prisililo k sodelovanju s preiskovalno komisijo. »Moje osebno mnenje je, da so se okoliščine v republiki Sloveniji spremenile, da se je zavedanje potrebe ugotavljanja krivcev za bančno luknjo razširilo in da imamo približno vsi enako stališče o tem,« je povedal mag. Logar. »O tem me prepričuje široka podpora preiskovalni komisiji v Državnem zboru in tudi neko javno zavedanje nosilcev funkcij, ki so tudi že jasno povedali, da so pripravljeni sodelovati s preiskovalno komisijo. Nenazadnje me v to prepričuje tudi včerajšnje glasovanje o viceguvernerju Banke Slovenije. Zdi se mi, da je na slab predlog predsednika države, Državni zbor odgovoril tako kot je treba odgovoriti in postavil nek nov standard. Namreč, da tisti, ki so bili v času nastajanja bančne luknje na odgovornih položajih in niso ustrezno ukrepali, nimajo več mesta v organih, ki naj sedaj nadzorujejo nadaljnjo krepitev bančnega in gospodarskega sistema,« je povedal mag. Logar. Glasovanje o viceguvernerju je po Logarjevem mnenju tudi opozorilo predsedniku republike, da v prihodnje velja dati priložnost novim ljudem, »ki imajo ustrezno znanje in ki niso kompromitirani s preteklimi slabimi praksami.«Poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije mag. Anže Logar je nadalje spomnil tudi na stavek iz odločbe ustavnega sodišča, ki pravi, da je »učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota v širšem javnem interesu.« »Mislim, da bi se vsi deležniki morali zavedati tega in da bi se ta stavek ustavnega sodišča moral udejanjiti pri samem delu preiskovalne komisije,« je povedal poslanec SDS. Dodal je tudi, da je imela preiskovalna komisija široko podporo pri ustanovitvi, da so sicer bili neki pomisleki pri sestavi, »a vendar upam, da bodo predstavniki vseh strank pri tej preiskovalni komisiji aktivno sodelovali in da bo želja o ustanovitvi preiskovalne komisije rezultirala tudi v njenem delu. Upam, da bomo dobro sodelovali in da bomo skupaj pripravili poročilo v najkrajšem možnem času, ki bo dalo odgovore na tri sklope, ki sem jih izpostavil,« je povedal poslanec SDS. Nenazadnje pa je mag. Logar izpostavil tudi koalicijski sporazum, v katerem je navedeno, da bodo koalicijske partnerice povrnile zaupanje v nosilce nadzornih funkcij in izvajalce javnih pooblastil v finančnem sistemu. Mag. Logar je dejal, da bo, četudi ni koalicijski poslanec, kot predsednik preiskovalne komisije naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo pripomogel k uresničitvi te, sicer koalicijske zaveze. Na vprašanje o tem, v kolikšnem času naj bi komisija zaključila svoje delo, mag. Logar še ni mogel določneje odgovoriti. Spomnil pa je, da je preiskovalna komisija o bančnem sistemu v preteklem mandatu imela težave, ker ni pridobila gradiv organov, vendar »če bodo organi tokrat opravili svoje naloge in bodo komisiji ustrezno dostavili dokumente, bo to delo potekalo normalno hitro,« je dejal. Ob tem je izpostavil še, da je preiskovalna komisiji o bančnem sistemu na Islandiji potrebovala eno leto, da zaključi svoje delo, »vendar so vsi organi sodelovali, tudi vlada, in če bo naša komisija imela takšno podporo, bo tudi tu delo kar hitro napredovalo. Moja želja pa je, da se zadevam čim prej pride do dna.«