Mag. Anže Logar: "Si je namestnica predsednika KPK neupravičeno prilastila 1300 evrov?"
petek, 5. 6. 2015Ali lahko namestnica predsednika KPK še naprej opravlja vlogo poslovodnega organa skladno z vizijo, poslanstvom in vrednotami, kot so navedene v Letnem poročilu 2014, če po ugotovitvah notranje revizije še pol leta po službenemu dogodku ni poravnala obveznosti do delodajalca? Poslanec SDS mag. Anže Logar je na ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča ter ministrico za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z Revizijskim poročilom izredne notranje revizije finančnega poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije.
Spoštovani ministri!V Revizijskem poročilu izredne notranje revizije finančnega poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije v obdobju od 1.4.2014 do 31.12.2014 je v zvezi s potnim nalogom PN1315-14-00052 zapisana ugotovitev revizorja, da praktično ni dokumentacije, ki bi dokazovala predajo 1.130 evrov gotovine službi KPK s strani uslužbenke Alme Maruške Sedlar, ki jo je ta s strani OECD dobila kot nadomestilo za udeležbo na službenem dogodku. V nadaljevanju je zapisano: »Revizor ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, da je Sedlar Maruška Alma dejansko izročila sredstva…«, ter: »… ugotavljamo, da dolžnost vračila sredstev ostaja in mora zaposlena Sedlar Maruška Alma izvršiti vračilo sredstev v zgoraj navedenem znesku.«Ker gre za namestnico vodje KPK in članico senata KPK, torej institucije, ki v svojem letnem poročilu 2014 v uvodu med drugim zapiše, da so ‘Ustavnost, transparentnost, nepristranskost in etika (so) temelji našega dela’, sprašujem:Ali lahko namestnica predsednika KPK še naprej opravlja vlogo poslovodnega organa skladno z vizijo, poslanstvom in vrednotami, kot so navedene v Letnem poročilu 2014, če po ugotovitvah notranje revizije še pol leta po službenemu dogodku ni poravnala obveznosti do delodajalca?Ali se bosta Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve kakor koli odzvala na ugotovitve notranje revizije pri organu, katerega osrednja naloga je zaščita integritete, transparentnosti in pravičnosti ter enakosti pred zakoni? V Koalicijski pogodbi ja namreč takoj v uvodu navedeno, da je glavno poslanstvo te vlade povrnitev zaupanja ljudi v državo, koalicijska pogodba pa navaja tudi ničelno toleranco do korupcije.V Nacionalnem reformnem programu 2015 – 16 je pod točko Ukrepi za boj proti korupciji zapisan cilj:
»Povečanje kazni za korupcijska dejanja in prenos vseh pristojnosti za odločanje o korupcijskih dejanjih na okrožna sodišča.«Sprašujem vas:
Kakšna je časovnica za ta prenos?
Ali je že ustanovljena medresorska skupina za pripravo zakonodaje? Kdo jo vodi?V primeru imenovanja Škrleca je pri ravnanju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja kar 5 institucij ugotovilo kršitve. Po odločitvi vlade Mira Cerarja iz NRP bo ravno ta institucija (državno tožilstvo) ključna za ugotavljanje koruptivnih dejanj.Zato vas sprašujem: Ali menite, da vlada in minister za pravosodje s svojim molkom in neodzivnostjo glede obstanka g. Fišerja na čelu DT krepi koalicijsko zavezo o dvigu zaupanja v državne institucije in ničelno toleranco do korupcije v pravosodju, ali pa deluje ravno nasprotno, torej še dodatno slabi ugled pravosodja in zaupanja v vladavino prava? V nadaljevanju objavljamo odziv KPK na zgornji zapisRevizijsko poročilo izredne notranje revizije finančnega poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije v obdobju od 1.4.2014 do 31.12.2014 obstaja, in sicer ga je naročil predsednik komisije Boris Štefanec z namenom, da razjasni delo nekdanje finančnice. Revizijsko poročilo je pripravila vladna revizijska služba. Po predhodnih ugotovitvah komisije, ki jih je kasneje potrdila tudi revizija, so se pri delu nekdanje finančnice na komisiji ugotovile takšne nepravilnosti, da je zaradi njih komisija zoper omenjeno nekdanjo uslužbenko vložila kazensko ovadbo. Postopek v zvezi z ovadbo izvaja Policijska uprava Ljubljana in v interesu tega postopka tudi vsebina revizijskega poročila ni javna, komisija njegove vsebine ne more komentirati do zaključka preiskave in nekorektno je, da se vsebina, ki je predmet preiskave, javno objavlja.
Komisija za preprečevanje korupcije
Spoštovani ministri!V Revizijskem poročilu izredne notranje revizije finančnega poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije v obdobju od 1.4.2014 do 31.12.2014 je v zvezi s potnim nalogom PN1315-14-00052 zapisana ugotovitev revizorja, da praktično ni dokumentacije, ki bi dokazovala predajo 1.130 evrov gotovine službi KPK s strani uslužbenke Alme Maruške Sedlar, ki jo je ta s strani OECD dobila kot nadomestilo za udeležbo na službenem dogodku. V nadaljevanju je zapisano: »Revizor ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, da je Sedlar Maruška Alma dejansko izročila sredstva…«, ter: »… ugotavljamo, da dolžnost vračila sredstev ostaja in mora zaposlena Sedlar Maruška Alma izvršiti vračilo sredstev v zgoraj navedenem znesku.«Ker gre za namestnico vodje KPK in članico senata KPK, torej institucije, ki v svojem letnem poročilu 2014 v uvodu med drugim zapiše, da so ‘Ustavnost, transparentnost, nepristranskost in etika (so) temelji našega dela’, sprašujem:Ali lahko namestnica predsednika KPK še naprej opravlja vlogo poslovodnega organa skladno z vizijo, poslanstvom in vrednotami, kot so navedene v Letnem poročilu 2014, če po ugotovitvah notranje revizije še pol leta po službenemu dogodku ni poravnala obveznosti do delodajalca?Ali se bosta Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve kakor koli odzvala na ugotovitve notranje revizije pri organu, katerega osrednja naloga je zaščita integritete, transparentnosti in pravičnosti ter enakosti pred zakoni? V Koalicijski pogodbi ja namreč takoj v uvodu navedeno, da je glavno poslanstvo te vlade povrnitev zaupanja ljudi v državo, koalicijska pogodba pa navaja tudi ničelno toleranco do korupcije.V Nacionalnem reformnem programu 2015 – 16 je pod točko Ukrepi za boj proti korupciji zapisan cilj:
»Povečanje kazni za korupcijska dejanja in prenos vseh pristojnosti za odločanje o korupcijskih dejanjih na okrožna sodišča.«Sprašujem vas:
Kakšna je časovnica za ta prenos?
Ali je že ustanovljena medresorska skupina za pripravo zakonodaje? Kdo jo vodi?V primeru imenovanja Škrleca je pri ravnanju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja kar 5 institucij ugotovilo kršitve. Po odločitvi vlade Mira Cerarja iz NRP bo ravno ta institucija (državno tožilstvo) ključna za ugotavljanje koruptivnih dejanj.Zato vas sprašujem: Ali menite, da vlada in minister za pravosodje s svojim molkom in neodzivnostjo glede obstanka g. Fišerja na čelu DT krepi koalicijsko zavezo o dvigu zaupanja v državne institucije in ničelno toleranco do korupcije v pravosodju, ali pa deluje ravno nasprotno, torej še dodatno slabi ugled pravosodja in zaupanja v vladavino prava? V nadaljevanju objavljamo odziv KPK na zgornji zapisRevizijsko poročilo izredne notranje revizije finančnega poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije v obdobju od 1.4.2014 do 31.12.2014 obstaja, in sicer ga je naročil predsednik komisije Boris Štefanec z namenom, da razjasni delo nekdanje finančnice. Revizijsko poročilo je pripravila vladna revizijska služba. Po predhodnih ugotovitvah komisije, ki jih je kasneje potrdila tudi revizija, so se pri delu nekdanje finančnice na komisiji ugotovile takšne nepravilnosti, da je zaradi njih komisija zoper omenjeno nekdanjo uslužbenko vložila kazensko ovadbo. Postopek v zvezi z ovadbo izvaja Policijska uprava Ljubljana in v interesu tega postopka tudi vsebina revizijskega poročila ni javna, komisija njegove vsebine ne more komentirati do zaključka preiskave in nekorektno je, da se vsebina, ki je predmet preiskave, javno objavlja.
Komisija za preprečevanje korupcije