Mag. Anže Logar: "Napočil je čas za spremembo volilnega sistema"

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je odločitev v smeri korenitejše spremembe neustreznega volilnega sistema v danih okoliščinah misija nemogoče, pa je ravno zaradi usodnosti trenutka pravi čas, da to storimo. Objavljamo razpravo mag. Anžeta Logarja na javni obravnavi v Državnem zboru.Volilni sistem bomo spremenili. Kdaj in v kateri smeri pa je odvisno od politikov, stroke in civilne družbe. Gre za enega tistih VPRAŠANJ, kjer lahko brez zadržkov rečemo, da smo vsi v istem čolnu.

Zakaj bo prišlo do spremembe volilnega sistema.

Ker, kot pravi pravni strokovnjak dr. Sašo Zagorc, je ‘obstoječi volilni sistem pokazal, da se je izčrpal’. To ni nič nenavadnega. Spomnimo, leta 1992 je bil danes še aktualni volilni sistem sprejet za enkratno uporabo! Naj citiram besede avtorjev veljavne volilne zakonodaje. Marko Golobič je leta 1995 zapisal, da: ‘sedanjega volilnega sistema v RS prav gotovo ni mogoče šteti za sistem, ki bo uporabljan za več volitev’. Prof. dr. Franc Grad pa: ‘Ko smo mi pisali zakon, je bila strankarska struktura neznana in neoprijemljiva in naš namen ter splošno prepričanje med volivci je bil, da je to volilni sistem za enkrat, in da bomo, ko se bo vzpostavil strankarski sistem, ponovno preverili, kaj je dobro, in kaj ni.’

Tega v Sloveniji nismo nikoli naredili, zato moramo danes nadoknaditi zamujeno.

K spremembi bo pripomogla splošna kriza, ki je razgalila tisto, kar se je do sedaj skrivalo pod preprogo.

K spremembi bo prišlo zato, ker je obstoječi VS neustrezen. Kar 18 volilnih okrajev ali več kot 200.000 volivcev v tem zboru nima svojega poslanca, kljub temu, da volimo po proporcionalnem sistemu. Ker je volilna zakonodaja takšna, da omogoča predvidljivost volilnih okrajev, je parlament v precejšnji meri določen že na ravni strank pred vsakršnimi volitvami. Slabosti tega volilnega sistema je še veliko. Spremljamo jih v vsakdanjem življenju, zato jih ni potrebno posebej naštevati.

Volilni sistem je eden od vzrokov, da parlament izgublja na legitimnosti in zaupanju javnosti. To predvsem zato, ker sistemizira način delovanja slovenske politike. Zaupanje v parlament pa je ključno za demokratičen razvoj družbe. Ali kot pravi prof. dr. Grad: ‘Nizek ugled parlamenta je smrt za demokracijo.’ Ne nazadnje, saj si vsi zavzemamo za demokracijo, mar ne?

Do spremembe bo prišlo tudi zato, ker je preprosto napočil čas za revizijo obstoječe volilne zakonodajo.

Volilni sistem ni cilj. Je sredstvo do cilja. Volilni sistem je zgolj algoritem, ki ljudsko voljo pretvori v poslanske mandate in tako ustvari pogoje za oblikovanje izvršilne veje oblasti. Bojim se, da bi se preveč ukvarjali s tem, kateri volilni sistem je najboljši. To je izgubljeni čas. Najboljšega volilnega sistema ni, kajti v nasprotnem primeru bi bil že uzakonjen v vseh demokratičnih družbah.

Ključ do rešitve je v razpravi, kaj so največji problemi slovenske družbe in političnega sistema, in kakšne rešitve v danem trenutku izbrati, da bomo našli pravi odgovor za te težave.

Glavni problemi?

Razdrobljenost parlamenta. Na okrogli mizi decembra 2013 na Pravni fakulteti na temo volilnih sistemov dr. Janez Pogorelec, nekdanji direktor Službe Vlade RS za zakonodajo, dejal: “V Sloveniji kot eni zelo majhni državi, če si to želimo priznati ali ne, je intelektualnih, kadrovskih in finančnih potencialov za dve do štiri stranke, mi pa jih imamo vseskozi sedem do osem!” 2 milijona državljanov izvoli v 90- članski parlament 7 političnih strank, medtem ko 80 mio Nemcev izvoli v 599-članski zbor samo 5 strank. Tisti, ki tako opevate proporcionalnost, ki da jo mora zagotavljati volilni sistem  – je Nemčija torej za 40 % bolj nedemokratična od Slovenije?

S fragmentiranostjo parlamenta je povezana tudi šibkost slovenskih vlad. Ravno danes spremljamo novo epizodo vladne zgodbe o neuspehu. V tem sklicu parlamenta smo spremljali 3 poskuse sestavljanja vlade, dva sta uspela, oba sta trajala po 13 mesecev. To je celo manj, kot v pregovorno politično nestabilni Italiji! Še enkrat: smo zaradi velikega števila strank v parlamentu kaj bolj demokratični? So 13 mesecev trajajoče vlade bolj demokratične od tistih, ki izpeljejo cel mandat?

Kaj pa padec zaupanja v politiko? Kaj botruje prostemu padu zaupanja v Sloveniji? To, da v politiki ni odgovornosti. Te pa ni, ker je volilni sistem ne terja. Primer? Zadnji vladni fiasko z nepremičninskim davkom. Vsi so vlado opozarjali, da je zakon slab, neustaven in naj ne hiti. Pa je vlada vseeno vztrajala, koalicijski poslanci v DZ pa so odigrali zgolj vlogo glasovalnega stroja. Še več. Ena koalicijska stranka je celo javno govorila, da je zakon slab. A na koncu so njeni poslanci vseeno dvignili roke za neustaven zakon. Kaj jim ustava ne nalaga, da glasujejo po svoji vesti? Tragika obstoječega volilnega sistema je v tem, da jih nihče ne more klicati na odgovornost. Zakaj? Ker, prvič – volivci nimajo neposrednega vpliva na poimensko sestavo parlamenta, drugič, jih volivci ne morejo odpoklicati, in tretjič, ker v koalicijskih vladah nosi odgovornost in posledice samo največja vladna stranka, medtem ko manjših, ki prispevajo sicer mejne glasove za slabe odločitve, nihče na smatra za odgovorne. 

Naprej: kvaliteta odločanja. Se vam zdi, da slovenski politični sistem producira kvalitetne odločitve? Naj ob tem citiram pravnika prof. dr Cirila Ribičiča. Ta pravi: ‘Kvalitetno je tisto, kar prestane ustavno presojo’. V zadnjih dveh mesecih dve pomembni odločitvi parlamenta tega testa nista prestali. Očitno vladna večina v DZ ne opravlja kvalitetno svoje vloge. In kaj o pomenu kvalitete parlamentarnega dela pravi predsednik RS Borut Pahor? ‘Vi imate v politiki en sam merilec, ki je preverjen – to je zaupanje. Je torej aktualni volilni sistem ustrezen spodbujevalec kvalitete sistema odločanja? Najbrž ne, saj tudi zato danes razpravljamo o nujnosti spremembe le-tega.

Volitve so praznik demokracije. A le tedaj, ko opravljajo svojo primarno funkcijo. Naj to funkcijo opišem z besedami prej citiranega dr. Zagorca, ki pravi: ‘Volitve imajo svoj namen, da zamenjajo slabo z boljšim.’

Dva volilna sistema v predlogu sprememb sta vredna razprave – kombinirani in večinski. Zgolj ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasovanja je sicer prava stvar, a predvsem v državah, kjer legitimnost, razdrobljenost, nestabilnost vlad in slaba kvaliteta odločanja ne predstavljajo ključnih problemov. Za slovenske razmere pa je ponujanje takšnega sistema kot pot do rešitve približno tako, kot če bi pljučnico zdravili z Lekadolom.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je odločitev v smeri korenitejše spremembe neustreznega volilnega sistema v danih okoliščinah misija nemogoče, pa je ravno zaradi usodnosti trenutka pravi čas, da to storimo.

Naj zaključim z besedami že omenjenega avtorja trenutnega volilnega sistema, prof. dr. Grada, ki pravi: ‘Za Slovenijo se mi zdi manj tvega proporcionalni volilni sistem. Ne pa boljši.’

Spoštovani, 23 let smo hodili po manj tvegani poti, pa poglejte, kam smo prišli. Napočil je čas – za boljšo pot!