mag. Anže Logar: Komu verjamete, Cerarju ali Janši?
četrtek, 10. 12. 2015»Ali ljubljanska sodnica s tem, ko parlamentarni preiskovalni komisiji ne želi izročiti dokumentacije NLB, ščiti zakonitost in pravico?« zbrane pred Vrhovnim sodiščem sprašuje mag. Anže Logar. V nadaljevanju objavljamo nagovor mag. Anžeta Logarja na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem 3. decembra 2015.
Če bi šlirecimo vi na volilno komisijo oz. volit, glasovat s svojo ustavno pravico, kivam je dana in bi z osebno izkaznico prišli pred volilno komisijo in bi bilo odtega odvisno, od sestave volilne komisije, ali vi lahko volite ali ne smete.Kaj bi si mislili o taki volilni komisiji? Bi ji zaupali?Kaj si pamislite o slovenskem sodstvu, kateremu pošlješ v imenu preiskovalne komisijeidentičen dokument, enega v Maribor, enega v Ljubljano in ti sodnica v Mariboruodobri zaseg dokumentacije, sodnica v Ljubljani pa pravi, da je nisi prepričal.Kaj simislite o takšnem sodišču? Verjetno ni zanemarljiva malenkost, da gre v primeruljubljanskega sodišča za dokumente Nove ljubljanske banke. Verjetno to ninaključje. Zato preiskovalna komisija zaradi sodnice Deše Cener ne more pritido dokumentov NLB, medtem, ko do dokumentov NKBM lahko. Se vam zdi to normalnov pravni državi?In čepostaviš podobno vprašanje ministru za pravosodje, dobiš odgovor: »Kdo papravi, da se je sodišče v Mariboru odločilo prav?« Zapisano v magnetogramu naseji državnega zbora!Sodnica DešaCener je dala zakon o parlamentarni preiskavi na Ustavno sodišče. To se je zgodilo prvič v 20 letih, kolikorinstitut parlamentarne preiskave obstaja. Ker ni hotela dati dokumentov, ustrašilase je medijskega pritiska in je dala zadevo na Ustavno sodišče s preprostimrazlogom: dokler je zadeva na US, ji o tem ni treba odločati.Danes je izšlaPravna praksa, pravniški časopis, kjer je dr. Matej Avbelj v zvezi s temzapisal v uvodniku: »Ravnanje ljubljanskega okrožnega sodišča v tem primerunasprotuje praksi Ustavnega sodišča, sodnica spornih odločb zakona o parlamentarnipreiskavi in na njihovi podlagi zakona o kazenskem postopku ni niti poskusilasama razlagati, kaj šele uporabiti, prav tako ni uporabila zakonskegamehanizma, ki omogoča predložitev zadeve Višjemu sodišču. Z vložitvijo zahteveza presojo ustavnosti pa je tudi preprečila izdajo načelnega mnenja Vrhovnegasodišča, ki je bilo zanj zaprošeno.«Sprašujem vas,dela to morda zato, da zaščiti zakonitost in pravico ali zato, da dokumenti nepridejo tja, kamor bi morali priti? Dela po svojih temeljnih postulatih innačelih ali ne? Dr. Avbelj jezaključil tako: »Zahteva za presojo ustavnosti ljubljanske sodnice je tako naeni strani očitno prenagljena, po drugi strani pa pomeni časovno onemogočanje izvajanjaparlamentarne preiskave v zadevi katere je uspeh še najbolj očitno odvisen odhitrega ukrepanja. Po drugi strani pa posledice ravnanja Okrožnega sodišča v Ljubljanikažejo na neustrezno razumevanje in izvajanje delitve oblasti v Sloveniji. Parlamentarnapreiskava je vendarle ustavni institut v rokah Državnega zbora kot zakonodajneveje oblasti, ki mu morajo redna sodišča in vsi izvršilni organi zagotovitipolno učinkovitost.«Sprašujem vas,komu verjamete, profesorju Avblju ali sodnici ljubljanskega sodišča Deši Cener?Komuverjamete, Cerarju ali Janši?
Če bi šlirecimo vi na volilno komisijo oz. volit, glasovat s svojo ustavno pravico, kivam je dana in bi z osebno izkaznico prišli pred volilno komisijo in bi bilo odtega odvisno, od sestave volilne komisije, ali vi lahko volite ali ne smete.Kaj bi si mislili o taki volilni komisiji? Bi ji zaupali?Kaj si pamislite o slovenskem sodstvu, kateremu pošlješ v imenu preiskovalne komisijeidentičen dokument, enega v Maribor, enega v Ljubljano in ti sodnica v Mariboruodobri zaseg dokumentacije, sodnica v Ljubljani pa pravi, da je nisi prepričal.Kaj simislite o takšnem sodišču? Verjetno ni zanemarljiva malenkost, da gre v primeruljubljanskega sodišča za dokumente Nove ljubljanske banke. Verjetno to ninaključje. Zato preiskovalna komisija zaradi sodnice Deše Cener ne more pritido dokumentov NLB, medtem, ko do dokumentov NKBM lahko. Se vam zdi to normalnov pravni državi?In čepostaviš podobno vprašanje ministru za pravosodje, dobiš odgovor: »Kdo papravi, da se je sodišče v Mariboru odločilo prav?« Zapisano v magnetogramu naseji državnega zbora!Sodnica DešaCener je dala zakon o parlamentarni preiskavi na Ustavno sodišče. To se je zgodilo prvič v 20 letih, kolikorinstitut parlamentarne preiskave obstaja. Ker ni hotela dati dokumentov, ustrašilase je medijskega pritiska in je dala zadevo na Ustavno sodišče s preprostimrazlogom: dokler je zadeva na US, ji o tem ni treba odločati.Danes je izšlaPravna praksa, pravniški časopis, kjer je dr. Matej Avbelj v zvezi s temzapisal v uvodniku: »Ravnanje ljubljanskega okrožnega sodišča v tem primerunasprotuje praksi Ustavnega sodišča, sodnica spornih odločb zakona o parlamentarnipreiskavi in na njihovi podlagi zakona o kazenskem postopku ni niti poskusilasama razlagati, kaj šele uporabiti, prav tako ni uporabila zakonskegamehanizma, ki omogoča predložitev zadeve Višjemu sodišču. Z vložitvijo zahteveza presojo ustavnosti pa je tudi preprečila izdajo načelnega mnenja Vrhovnegasodišča, ki je bilo zanj zaprošeno.«Sprašujem vas,dela to morda zato, da zaščiti zakonitost in pravico ali zato, da dokumenti nepridejo tja, kamor bi morali priti? Dela po svojih temeljnih postulatih innačelih ali ne? Dr. Avbelj jezaključil tako: »Zahteva za presojo ustavnosti ljubljanske sodnice je tako naeni strani očitno prenagljena, po drugi strani pa pomeni časovno onemogočanje izvajanjaparlamentarne preiskave v zadevi katere je uspeh še najbolj očitno odvisen odhitrega ukrepanja. Po drugi strani pa posledice ravnanja Okrožnega sodišča v Ljubljanikažejo na neustrezno razumevanje in izvajanje delitve oblasti v Sloveniji. Parlamentarnapreiskava je vendarle ustavni institut v rokah Državnega zbora kot zakonodajneveje oblasti, ki mu morajo redna sodišča in vsi izvršilni organi zagotovitipolno učinkovitost.«Sprašujem vas,komu verjamete, profesorju Avblju ali sodnici ljubljanskega sodišča Deši Cener?Komuverjamete, Cerarju ali Janši?
“