Mag. Anže Logar: »Ko se pojavi ime NLB, se preiskovalna dejanja ustavijo in smo priča pravnemu zidu.«
petek, 9. 10. 2015Drago Kos lahko brska po kreditnih mapah NLB, parlamentarna preiskava z ustavno določenimi pooblastili in mandatom Državnega zbora brez glasu proti pa ne more. Predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema in poslanec SDS mag. Anže Logar je na današnji novinarski konferenci javnost seznanil o postopku zbiranja gradiva preiskovalne komisije in opozoril na nenavadno postopanje ljubljanske okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener v zvezi z zahtevo za zaseg dokumentacije NLB, Factor banke in A banke.
Mag. Logar je izpostavil, da je preiskovalna komisija naslovila zahtevo za zaseg bančne dokumentacije na okrožna sodišča v Celju, Mariboru in Ljubljani. Pri tem sta dve sodišči v roku in pravočasno ter z obrazložitvijo odredili zaseg dokumentacije, tako kot je v zahtevala preiskovalna komisija, zahtevi preiskovalne komisije pa ni sledilo okrožno sodišče v Ljubljani.Ob tem je mag. Logar dejal,da je sodišči v Celju v obrazložitvi odredbe za zaseg bančne dokumentacije zapisalo, »da bo zahtevana dokumentacija podlaga za delo preiskovalne komisije, da bo z njo mogoče ugotoviti celotne zneske kreditov in bančnih operacij in ali je banka spoštovala veljavne zakone, prav tako pa se bo razjasnila posojilna politika ter osebe, odgovorne za tovrstno delovanje.« Po besedah mag. Logarja je tudi sodišče v Mariboru odločilo podobno, saj je navedlo, da so zahtevani podatki nujno potrebni za kvalitetno izvedbo ter realizacijo naloge, ki jo je odredil Državni zbor in da je pri izvajanju dokazov brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma nemogče opraviti korektno strokovno, celovito preiskavo, skladno s predmetom in mandatom parlamentarne preiskave in v omejenem obsegu.»Ti dve odločbi sta bili posredovani v roku, ki ga določa Zakon o kazenskem postopku v v 156. členu, torej v roku 48 ur. Eno sodišče pa tega roka ni upoštevalo oziroma ga je prekoračilo za 7krat in prepozno posredovalo svojo odločitev, ki pa je, da je bila naša podrobno obrazložena zahteva preveč splošna in nekonkretizirana, prav tako naj ne bi bila dovolj specifizirana, iz nje naj ne bi bilo razvidno, kaj se bo z zahtevanimi listinami dokazovalo, prav tako naj bi bilo preveč posplošeno, da bi sodišče lahko presojalo, ali je prisilni ukrep skladen z zakonom ipd.« je odločitev okrajnega sodišča v Ljubljani povzel mag. Logar. Ob tem je opozoril, da sta »na identičen predlog z identično obrazložitvijo dve sodišči pritrdili preiskovalni komisiji, okrožno sodišče v Ljubljani pa ne.«
Po mnenju mag. Logarja se ob tem odpira kar nekaj absurdov.»Z odločitvijo okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener smo prišli do treh absurdov. Prvi je ta, da sta na identičen dopis dve sodišči pritrdili zasegu, eno sodišče pa je odločilo drugače. Absurd številka dve je, da bo preiskovalna komisija imela gradivo za Banko Celje, za A banko pa tega gradiva ne bo. In absurd št. 3. Drago Kos lahko brska po kreditnih mapah NLB, parlamentarna preiskava z ustavno določenimi pooblastili in mandatom Državnega zbora brez glasu proti pa ne more.«Mag. Logar je ob tem pojasnil, da je okrožna sodnica Deša Cener po stari praksi, ki je veljala pri zavrnitvi zahtev za zaseg pri preiskovalni komisiji, ki jo je vodil mag. Pogačnik, izpostavila, »da je gradivo nezadostno in da pričakuje, da ga bomo dopolnili, in sicer pravi, da ni razvidno kakšen status ima v parlamentarni preiskavi posamezna banka in da je sodišče dolžno presojati tudi sorazmernost prisilnega ukrepa, ker glede na našo zahtevo naj ne bi bili razvidni utemeljeni razlogi na podlagi katerega bi sodišče odločalo.«Mag. Logar je ob tem opozoril na strokovno literaturo oziroma na knjigo Mozetiča O preiskovalni komisiji, kjer je podrobneje opredeljeno delo preiskovalne komisija in kjer med drugim piše, da sodišče ne sme ocenjevati ali se ne bi dalo dejstva ugotoviti tudi na drugačen način z blažjimi sredstvi. »Dežurna preiskovalna sodnica pa je meritorno ocenjevala, ali se ne bi teh podatkov, ki smo jih zahtevali, dalo ugotoviti tudi z drugimi sredstvi, s čimer je sodnica morebiti celo presegla svoje kompetence, kršila zakon o parlamentarni preiskavi ter 156.člen ZKP,« je pojasnil mag. Logar in dodal, da s tem, ko sodnica ne sprejme odločitve, tudi ovira potek parlamentarne preiskave, delno ga tudi onemogoča in posega v institut izvajanja preiskovalne komisije. »S svojimi ocenami o delu, kaj preiskovalna komisija lahko zahteva, pa posega tudi v zakonodajno vejo oblasti. Kot rečeno, tovrstni postopek je bil že viden pri predhodni Pogačnikovi komisiji, takšna stara praksa, ko sodišče ne odloči in prelaga zadevo, pa nam tudi onemogoča vložitev pravnih sredstev na drugih instancah,« je dejal predsednik preiskovalne komisije. Mag. Logar je ob tem dejal, da se je preiskovalna komisija že pred časom odločila, da bo pri zbiranju gradiva tokrat obstajala ničelna toleranca do izmikanj in zavlačevanj in da »bomo šli do konca.« Po mnenju predsednika preiskovalne komisije se očitno ne more mimo tega, da »ko se v zadevani temi pojavi ime NLB, se preiskovalna dejanja ustavijo in smo priča pravnemu zidu, preko katerega preiskovalna komisija z obstoječo zakonodajo ne more.«Mag. Logar je spomnil, da mag. Pogačnik, ki je preiskovalno komisijo o bankah vodil v preteklem mandatu, ni mogel prebiti tega zida in je sodišče zavračalo zaseg dokumentacije, do izteka mandata parlamenta. »Ko sodnica tokrat ni odločila oziroma ni pustila da višje sodišče odloči, je posegla v delo preiskovalne komisije, zato bom članom preiskovalne komisije, predlagal, da na seji, ki je sklicana za naslednji teden sprejmemo dva sklepa, in sicer: 1. da se obrnemo na predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani in ga s pritožbo seznanimo z zavlačevanjem in nepravilnostmi postopka ter 2. da Vrhovno sodišče pozovemo, da naj poenoti sodno prakso na tem področju.« Predsednik preiskovalne komisije je izrazil dvom v delo sodnice Deše Cenar, saj meni, da z njenim dejanjem ni bil izpolnjen 2. člen Ustave RS, da je Slovenija pravna država. »Kajti, ko dve sodišči odločita diametralno nasprotno oziroma popolnoma drugače, Slovenke in Slovenci ne moremo zaupati v institut pravne države, in zato je tudi nujna potreba po poenotenju sodne prakse.«
Mag. Logar je izpostavil, da je preiskovalna komisija naslovila zahtevo za zaseg bančne dokumentacije na okrožna sodišča v Celju, Mariboru in Ljubljani. Pri tem sta dve sodišči v roku in pravočasno ter z obrazložitvijo odredili zaseg dokumentacije, tako kot je v zahtevala preiskovalna komisija, zahtevi preiskovalne komisije pa ni sledilo okrožno sodišče v Ljubljani.Ob tem je mag. Logar dejal,da je sodišči v Celju v obrazložitvi odredbe za zaseg bančne dokumentacije zapisalo, »da bo zahtevana dokumentacija podlaga za delo preiskovalne komisije, da bo z njo mogoče ugotoviti celotne zneske kreditov in bančnih operacij in ali je banka spoštovala veljavne zakone, prav tako pa se bo razjasnila posojilna politika ter osebe, odgovorne za tovrstno delovanje.« Po besedah mag. Logarja je tudi sodišče v Mariboru odločilo podobno, saj je navedlo, da so zahtevani podatki nujno potrebni za kvalitetno izvedbo ter realizacijo naloge, ki jo je odredil Državni zbor in da je pri izvajanju dokazov brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma nemogče opraviti korektno strokovno, celovito preiskavo, skladno s predmetom in mandatom parlamentarne preiskave in v omejenem obsegu.»Ti dve odločbi sta bili posredovani v roku, ki ga določa Zakon o kazenskem postopku v v 156. členu, torej v roku 48 ur. Eno sodišče pa tega roka ni upoštevalo oziroma ga je prekoračilo za 7krat in prepozno posredovalo svojo odločitev, ki pa je, da je bila naša podrobno obrazložena zahteva preveč splošna in nekonkretizirana, prav tako naj ne bi bila dovolj specifizirana, iz nje naj ne bi bilo razvidno, kaj se bo z zahtevanimi listinami dokazovalo, prav tako naj bi bilo preveč posplošeno, da bi sodišče lahko presojalo, ali je prisilni ukrep skladen z zakonom ipd.« je odločitev okrajnega sodišča v Ljubljani povzel mag. Logar. Ob tem je opozoril, da sta »na identičen predlog z identično obrazložitvijo dve sodišči pritrdili preiskovalni komisiji, okrožno sodišče v Ljubljani pa ne.«
Po mnenju mag. Logarja se ob tem odpira kar nekaj absurdov.»Z odločitvijo okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener smo prišli do treh absurdov. Prvi je ta, da sta na identičen dopis dve sodišči pritrdili zasegu, eno sodišče pa je odločilo drugače. Absurd številka dve je, da bo preiskovalna komisija imela gradivo za Banko Celje, za A banko pa tega gradiva ne bo. In absurd št. 3. Drago Kos lahko brska po kreditnih mapah NLB, parlamentarna preiskava z ustavno določenimi pooblastili in mandatom Državnega zbora brez glasu proti pa ne more.«Mag. Logar je ob tem pojasnil, da je okrožna sodnica Deša Cener po stari praksi, ki je veljala pri zavrnitvi zahtev za zaseg pri preiskovalni komisiji, ki jo je vodil mag. Pogačnik, izpostavila, »da je gradivo nezadostno in da pričakuje, da ga bomo dopolnili, in sicer pravi, da ni razvidno kakšen status ima v parlamentarni preiskavi posamezna banka in da je sodišče dolžno presojati tudi sorazmernost prisilnega ukrepa, ker glede na našo zahtevo naj ne bi bili razvidni utemeljeni razlogi na podlagi katerega bi sodišče odločalo.«Mag. Logar je ob tem opozoril na strokovno literaturo oziroma na knjigo Mozetiča O preiskovalni komisiji, kjer je podrobneje opredeljeno delo preiskovalne komisija in kjer med drugim piše, da sodišče ne sme ocenjevati ali se ne bi dalo dejstva ugotoviti tudi na drugačen način z blažjimi sredstvi. »Dežurna preiskovalna sodnica pa je meritorno ocenjevala, ali se ne bi teh podatkov, ki smo jih zahtevali, dalo ugotoviti tudi z drugimi sredstvi, s čimer je sodnica morebiti celo presegla svoje kompetence, kršila zakon o parlamentarni preiskavi ter 156.člen ZKP,« je pojasnil mag. Logar in dodal, da s tem, ko sodnica ne sprejme odločitve, tudi ovira potek parlamentarne preiskave, delno ga tudi onemogoča in posega v institut izvajanja preiskovalne komisije. »S svojimi ocenami o delu, kaj preiskovalna komisija lahko zahteva, pa posega tudi v zakonodajno vejo oblasti. Kot rečeno, tovrstni postopek je bil že viden pri predhodni Pogačnikovi komisiji, takšna stara praksa, ko sodišče ne odloči in prelaga zadevo, pa nam tudi onemogoča vložitev pravnih sredstev na drugih instancah,« je dejal predsednik preiskovalne komisije. Mag. Logar je ob tem dejal, da se je preiskovalna komisija že pred časom odločila, da bo pri zbiranju gradiva tokrat obstajala ničelna toleranca do izmikanj in zavlačevanj in da »bomo šli do konca.« Po mnenju predsednika preiskovalne komisije se očitno ne more mimo tega, da »ko se v zadevani temi pojavi ime NLB, se preiskovalna dejanja ustavijo in smo priča pravnemu zidu, preko katerega preiskovalna komisija z obstoječo zakonodajo ne more.«Mag. Logar je spomnil, da mag. Pogačnik, ki je preiskovalno komisijo o bankah vodil v preteklem mandatu, ni mogel prebiti tega zida in je sodišče zavračalo zaseg dokumentacije, do izteka mandata parlamenta. »Ko sodnica tokrat ni odločila oziroma ni pustila da višje sodišče odloči, je posegla v delo preiskovalne komisije, zato bom članom preiskovalne komisije, predlagal, da na seji, ki je sklicana za naslednji teden sprejmemo dva sklepa, in sicer: 1. da se obrnemo na predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani in ga s pritožbo seznanimo z zavlačevanjem in nepravilnostmi postopka ter 2. da Vrhovno sodišče pozovemo, da naj poenoti sodno prakso na tem področju.« Predsednik preiskovalne komisije je izrazil dvom v delo sodnice Deše Cenar, saj meni, da z njenim dejanjem ni bil izpolnjen 2. člen Ustave RS, da je Slovenija pravna država. »Kajti, ko dve sodišči odločita diametralno nasprotno oziroma popolnoma drugače, Slovenke in Slovenci ne moremo zaupati v institut pravne države, in zato je tudi nujna potreba po poenotenju sodne prakse.«