Mag. Anže Logar: Kljub temu, da sta bila Marko Jazbec in Marko Simoneti soodgovorna pri nastajanju bančne luknje, sta danes najpomembnejša finančnika v državi.
sobota, 21. 11. 2015Spoštovani!Sam nisem slišal ustreznega odziva predsednika vlade na incestno kadrovanje, kise jo je dovolil nadzorni svet SDH. To, da je z bančno luknjo kompromitiranjeosebe imenoval na trinajst milijard vredno holding podjetje v lasti države.Slovenija ima 70 % bančnega sistema v državni lasti. Veste zakaj? Zato, ker sose bančniki igrali z denarjem, ki ni bil njihov. In zaradi te igre smodavkoplačevalci v bančno luknjo morali seči globoko v žep, tja do 5 milijardevrov. In v obdobju, ko naj, kot pravi koalicijska pogodba, vlada povrnezaupanje v nosilce nadzornih funkcij in izvajalce javnih pooblastil v bančnemsistemu, je tovrstno kadrovanje nesprejemljivo. Nesprejemljivo je iz vidikapredvolilnih obljub, nesprejemljivo je pa tudi z vidika dejstev, ki jih bomo vdanašnji razpravi še podrobneje izpostavili.
In dazaključim še z besedami predsednika Vlade, ko to še ni bil. Namreč leta 2012 jedejal, citiram: Torej zadnjič mi je nekdo rekel zelo lepo, da naša družbane pozna več sramu. Seveda, to na splošno ne velja, ampak dejansko tamentaliteta prihaja v ospredje. Nobenega ni več ničesar sram. Se vam nezdi, da pri tem imenovanju prvega moža SDH kar na enkrat vladajoče elite niprav nič sram.
Hvala.Poslanec je spregovoril tudi v razpravi, v nadaljevanju objavljamo neavtoriziran magnetogram njegovega nastopa.
MAG. ANŽE LOGAR: Hvala predsednik. Jaz sem hvaležen kolegici Kovačičevi, da je zelo pošteno povedala, da so ob imenovanju na začetku zastrigli z ušesi. To pomeni, da je še neko zdravo jedro vendarle še v koaliciji. Kajti ob imenovanju Marka Jazbeca na čelo SDH-ja bi morala striči vsa ušesa tu v dvorani. Pa niso. In pač žal se ne moremo ustaviti zgolj pri tem, da nam je na začetku zastriglo pri ušesih, potem smo se pa nekako sprijaznili s to odločitvijo vlade.
Glejte, kako bi se vam zdelo, če bi na čelo komisije za odkrivanje prikritih grobišč Miro Cerar imenoval Danila Türka? Ali pa če bi recimo tu v državnem zboru koalicija za ustavnega sodnika izglasovala recimo Janeza Zemljariča? Verjetno bi precej strigli z ušesi. Ampak to imenovanje Marka Jazbeca na čelo SDH-ja ni popolnoma nič bolj sporno od teh dveh imenovanj ali nenavadno, ki sem jih pravkar omenil.
Jaz upam, da ne boste s tem mojim izjavami prišli na ideje, ki sem jih podal ampak kljub temu. Koalicija si zelo zatiska očesa in ušesa, ko govori, da s tem imenovanjem pač nima nič. Glejte, vseskozi slišim s strani koalicije, da gre za od politike neodvisno imenovanje in da politika pri tem imenovanju nima nič. Pa saj nismo naivneži v tej državi. Saj precej dobro poznamo te postopke in precej dobro poznamo tudi razprave v tej smeri. Recimo, če vzamemo analogija parlamenta, vlado imenuje parlament. Ji da mandat in potem vlada dela po svoje. In potem pride z neumnimi rešitvami kot so imenovanje v.d. direktorja UKC Ljubljana Baričič. In potem – kaj? – vi koalicijski poslanci govorite, mi v koaliciji nimamo nič s tem, ali kako? Potem vi koalicijski poslanci ne želite sodelovati in imeti razprave na Odboru za zdravstvo, recimo, na to temo.
Ne želite komentirati, čeprav boste na koncu zaradi teh nespametnih imenovanj vlade vi ostali brez službe v Državnem zboru, ker bodo vas volivci na koncu kaznovali za slabe odločitve Vlade. In popolnoma identična zadeva je pri upravljanju državnega premoženja. Politika je imenovala nadzorni svet holdinga. Imenovala jih je tja z namenom. V nadzornem svetu, recimo, sedijo strankarski ljudje. Zatorej ne govoriti o tem, da gre za od politike odmaknjeno imenovanje. In tudi bodite pošteni, če trdite, da gre za od politike odmaknjeno imenovanje, ne vem zakaj potem državni sekretar brani to imenovanje, saj gre za politiko odmaknjeno imenovanje, saj nima politika nič s tem. Zakaj torej brani nekaj, s čimer nima nič.
Poglejte, govorimo o neki znani navezi Marko Jazbec – Marko Simoneti in priključi se jim še Barbara Smolnikar. Ti trije ljudje so skupaj delovali v Novi Ljubljanski banki. Skupaj so bili zaposleni, skupaj so prispevali k bančni luknji. Ampak njihova pot se ni začela tu. Njihova pot se je začela v SKB banki enako skupaj. Šef glavnih klientov je bil takrat gospod Narat, Jazbec je bil njegov podrejeni, Barbara Smolnikar pa šefica ritejla. Ali vam potem kaj se je zgodilo z SKB banko? Skoraj je propadla. Tri trije ljudje so bili do leta 2002 v SKB banki. V tistem času je imela SKB banka toliko slabih kreditov, da je bila prva večja banka, ki je bila primorana poiskati lastnika v tujini. Tri banke so prišle pregledovati portfelj SKB banke due diligance. Po ugotovljenih rezultatih sta dve banki obupali nad SKB banko. Ena se je odločila za prevzem. Zaradi tega so tudi ti kadri morali oditi iz SKB banke. Prišli so v Novo Ljubljansko banko. Kaj se je zgodilo z Novo Ljubljansko banko? 5 milijard evrov je celotna luknja, milijardo in pol smo dali samo v Novo Ljubljansko banko. In odgovorni so morali oditi. In kam jih sedaj nameščate? Na čelo SDH in DUTB in v nadzorni svet SDH. Isti ljudje, iste zgodbe, pa pravite dajmo jim še enkrat priložnost.
Aktualni minister za pravosodje Goran Klemenčič, ko je še bil šef protikorupcijske komisije je o sistemski korupciji zapisal takole leta 2010: Za pripravljalno fazo sistemske korupcije so značilni bolj ali manj izrazito zanemarjanje ali zmanjševanje pomembnosti pravnih in etičnih norm, pojavljanje in razvoj manjših interesnih skupin KLIK, ki se hočejo okoristiti na račun drugih, klikarstvo, nameščanje zastopnikov KLIK na javne funkcije, z vsem tem pa tudi razkrajanje notranje kulture organizacije, institucije, sistema, kar sčasoma ustvari globok prepad in konflikt med deklariranimi institucionalnimi vrednotami na eni ter prikritimi koruptivnimi nameni in cilji vplivnih posameznikov in skupin na drugi strani. In naprej. To okolje v katerem organizacija, institucija oziroma sistem dejansko postane ujetnik, plen posameznikov, interesnih skupin oziroma klik, ki deluje v lastnem ozkem interesu. Zunanji znaki takšnega stanja v javnih institucijah se kaže kot zelo nizka raven integritete, preglednosti ter odgovornosti za pravno varovanje in etično utemeljene vrednote demokratične družbe, po drugi strani pa kot zelo nizka raven zaupanja javnosti v institucije. Se nam zdi kar precej natančna analiza in ocena aktualnega dogajanja.
Sedaj pa malo o dejstvih. Marko Jazbec je bil med leti 2009 in 2012 predsednik kreditnega odbora Nove Ljubljanske banke. Predsednik nadzornega sveta je bil Marko Simoneti. Da sta delovala z roko v roki, si lahko preberete v magnetogramu zaslišanja pred Pogačnikovo parlamentarno komisijo, kjer tudi Marko Jazbec to obelodani. Dejstvo je naprej, da je vlada hitela z imenovanjem nadzornikov SDH. Čeprav so takrat veljala junija šele medijske ugibanja, da bo prišlo do imenovanja, je vlada na hitro jih imenovala in dva tedna za tem sklicala Državni zbor izredno sejo pred poletnimi počitnicami, da ste koalicijski poslanci potrdili ta nadzorni svet. Niste ga vsi. 45 glasov je dobil, niti absolutne večine ne. Potem se SDH nadzorni svet za nekaj časa poniknil zaradi pač, da se malce prah poleže, in potem na nočni seji, 26. 10. zamenjal celotno vodstvo SDH. Dejstvo je tudi, da je Marko Jazbec v času, ko je bil v Novi Ljubljanski banki kot šef kreditnega odbora, podpisal in podelil precej slabih kreditov. Montavar, 26 milijonov evrov. Stožice 59 milijonov evrov na slabi banki. Hoteli Bernardin 6,6 milijonov evrov. Med drugim potem se je zaposlil v Hotelih Bernardin kot direktor.
Dejstvo je tudi, da žena Marka Jazbeca dela kot direktorica direktorata za proračun pri Dušanu Mramorju. Dejstvo je tudi, da je Marko Jazbec v Hotelih Bernardin zaposlil Cerarjevega visokega funkcionarja Jureta Lebna, ki je znan iz afere glede svoje izobrazbe. In dejstvo je tudi, da je po odhodu iz NLB, takrat je očitno veljalo, da človek, ki je bil okužen s temi slabimi krediti, v NLB ne more več delati, da mu je službo dal Matej Narat, šef Save. In dejstvo je tudi, da so na Savi vsak ponedeljek potekala usklajevanja poslovne skupine na katerih je sodeloval tudi Marko Jazbec. Zatorej ne more biti neodvisen, ko se dotika vprašanje Save in Save turizma. In v nadzornem svetu SDH je tudi Barbara Smolnikar, ki sem, kot že povedal, je kar precej tesna vez med omenjenimi tremi akterji. Sedaj, poglejmo kaj je vlada v zvezi z našimi zahtevami povedala. Da se pač politika in vlada ne sme vmešavati v vsakodnevno vodenje družb in ne spomnim se, da bi se mi tukaj vmešavali v vsakodnevno vodenje družb.
Spomnim pa se, da se je pred obglavljanjem DUTB, recimo gospod Dragonja, kar precej pogosto obregnil ob delovanje DUTB in jim govoril kako bi morali ravnati ob dotičnih odločitvah povezanih, saj vemo s kom, s Savo. In kar me skrbi, kot vlada zapiše, da je trdno odločena nadaljevati z uveljavljanjem novega koncepta korporativnega upravljanja kot ga vidimo danes, ko še koalicijski poslanci zastrižejo z ušesi.
Sedaj kaj pravijo o gospodu Jazbecu recimo mediji. Recimo, Nedeljski dnevnik, vemo kam približno spada, je nedavno zapisal, citiram: Zato je bilo treba n ačelo Družbe za upravljanje državnega premoženja DUTB in SDH postaviti prave ljudi v kar je perfektno zmanipulirani predsednik vlade dr. Miro Cerar privolil in postal celo njihov zagovornik. In naprej tako smo dobili nova stara junaka slovenskega bančništva, dva Marka Simonetija in jazbeca, ki sta prepričana, da sta res samo one dva izbranca, odpoklicana za /nerazumljivo/ državnega premoženja. In še prav imata, saj se jima je doslej niti las ni skrivil čeprav imata pokazati malo uspešnega in prav v njunem razmišljanju je kaveljc za razlago o božjem poslanstvu slovenske kapitalske mafije. Nedeljski dnevnik, da ne bo pomote.
Potem imamo recimo iz leta 2011 mariborski Montavar likvidiran je sokriva NLB. Goran Mladenovič, vodilni mož NLB vodilni možje NLB Jašovič, Jazbec, Jozerc so me speljali v načrtno poslovno prevaro v poslu z Bosna putevi. In naprej pravim, da so v ta primer vpleteni predsednik uprave NLB Božo Jašovič, član uprave Marko Jazbec in direktor poslovnega centra za velika podjetja Tomaž Jezerc. Oni so bili tisti, ki so prišli k meni s cenilnimi zapiski in lažnimi bilancami, nisem jih jaz prosil za kredit, 26 milijonov evrov tega posla je danes na slabi banki. In naprej recimo iz zadnjega časa, iz novembra v Mariboru delali kar so odobrili v Ljubljani, za tisto obdobje. V Mariboru smo podpisali le kredite, ki so jih sklepi odobrili v upravi oziroma kreditnem odboru v Ljubljani. Torej po njihovem pooblastilu. Za kredite, ki so na slabi banki 26 milijonov evrov. Zdaj Slovenci imamo nek pregovor, mislim, da gre nekako tako, če nekaj videti kot raca, če se obnaša kot raca potem tudi verjetno je raca. Zdaj, če parafraziram ta pregovor s Klemenčičevimi besedami bi rekel, če nekaj deluje kot klika, se obnaša kot klika potem verjetno je klika.
Zdaj moje vprašanje predsedniku vlade je. V koalicijski pogodbi piše in sicer citiram, za zagotovitev povrnitve zaupanja v finančne institucije, nadzorne institucije, institut pravne države je potrebno opredeliti odgovornost za nastalo bančno luknjo. In zahtevati odškodninsko ter materialno odgovornost članov uprave in nadzornih svetov.
Marko Simoneti in Marko Jazbec sta bila člana uprave oziroma nadzornega sveta v času, ko so nastajale slabi krediti in, ko se je poglabljala bančna luknja. Zanima me ali je Vlada v tem primeru, pri Marku Jazbec in Marku Simonetiju opredelila to odgovornost na podlagi česa jo je opredelila, kako je opredelila in kje je dokument kjer je ta opredelitev zavedena, zapisana in kjer je jasno, da kljub temu, da je v tem obdobju nastalo za 2 milijarde evrov slabitev v Novi Ljubljanski banki nista odgovorna za to slabitev. Zanima me kje je ta dokument, če ste tako prepričani, da je to imenovanje pravo in, če se vam ne zdi nič sporno. Zdaj včeraj ali predvčerajšnjem je imel, gospod Jazbec intervju v, na nacionalni televiziji. Glejte Jazbec kakorkoli se ga zdaj poskuša delati kot nekoga, ki pač samo izvaja funkcijo ne vem predsednika kreditnega odbora in člane izvršilnega odbora, oni bojo eni ključnih kadrov v Novi Ljubljanski banki.
On je bil poleg tega, da je bil član izvršilnega odbora, da je bil predsednik kreditnega odbora je bil še član pravnega odbora Nove Ljubljanske banke Beograd, bil je še predsednik nadzornega odbora NLB, razvojne banke Banja Luka, bil je še predsednik nadzornega odbora NLB tudi / nerazumljivo/ bil je še predsednik nadzornega odbora NLB Tuzlanske banke, bil je še predsednik nadzornega sveta NLB lizing Ljubljana in bil je še nadzor, predsednik nadzornega sveta CBS invest Sarajevo. Bil je eden od ključnih kadrov. In funkcije, ki sem jih naštel so v glavnem iz tujine. Če ste poslušali predsednika oziroma guvernerja Banke Slovenije vam je ob letnem poročilu za leto 2014 lepo povedal, da se stanje slabih kreditov v filialah zunaj Slovenije ni zmanjšalo popolnoma nič, da so slabi krediti, ki so nastali v času nastajanja slabih kreditov še vedno tam. In ta intervju, zakaj ga omenjam, precej dobro opisuje vlogo gospoda Jazbeca.
Glejte, za njega to, da je v času, ko je bil predsednik kreditnega odbora Nove Ljubljanske banke, da je dal kredit, ki potem ni bil vrnjen, hotelom Bernardin, potem pa postal predsednik uprave hotelov Bernardin ni popolnoma nič sporno. In kot pravi je izguba v NLB-ju nastala zaradi slabega portfeljskega delovanja še pred njegovim obdobjem. Zdaj pa veste kdo je bil pred njim. Gospod Narat. Pa kljub temu, da to pravi ni, kot je njegov naslednik oziroma kot je aktualni predsednik uprave Nove Ljubljanske banke dejal na komisiji za nadzor nad javnimi financami, v času od 2009 do 2012 sprejel nobenega ustreznega ukrepa, k bi ugotavljal odgovornost za svojega predhodnika torej za gospoda Narata.
Zdaj, če se nazaj vrnem k temu kaj pravi vlada na očitek v zvezi s tisto tretjo članico Barbaro Smolnikar. Namreč pravi, da so kandidati za člane uprave nadzornega sveta pred odločanjem predložili izjavo s katero so razkrili ali se je znašala v okoliščinah, ki bi povzročale konflikt interesov. Poglejte to zaupanje načelnikov oziroma nadzornikov SDH. Niso opravili tistega testa odgovornosti, ki jo sicer zahteva koalicijska pogodba ampak so kandidate zgolj prosili naj podpišejo neke izjave, da ni nobenega suma ali pa okoliščin ali pa dvom o nepristranskosti.
Še celo več, pri Barbari Smolnikar je ona zapisala, da pri njej ne obstajajo okoliščine, ki bi ustvarjale videz, da: vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog in zaradi pač zasebnih in drugih fizičnih oseb, pravnih oseb s katerimi imam ali sem imela posebne poslovne ali politične stike. Ampak z omenjenimi, čeprav je nadzornika imenovala, je imela že 20 let osebne in politične stike. Torej tudi Vlada ne prepriča o tem.
Zdaj pa, vrnemo se potem tam na začetek imenovanja, ki sem ga prej omenil. Predsednik nadzornega sveta SDH-ja. Glejte, on je opravičil svojo odločitev nadzornega sveta za omenjene 3 kandidate in sicer, da je gospa Anja Strojin Štampar predana, gospa Drobne Popovič predana in delovna, gospod Jazbec pa da ima visoko izražene etične norme in da mu je potrebno pustiti možnost, da se izkaže. Glejte, če pa to reče ob vsem tem, kar smo našteli in ob tem koliko še celo koalicijski poslanci strižejo z ušesi je pa možnost, obstaja, to morate pa dovoliti, da podvomite tudi v predsednika nadzornega sveta SDH-ja, gospoda Beliča.
Glejte, to je graf, ki je natisnjen iz supervizorja. Spomnimo, 6.10. Vlada obglavi DUTB, umakne vse tuje kadre in ohrani naše fante. Torej, glavni nadzornik Marko Simoneti in novi izvršni direktor slovenski. Glejte kaj se zgodi oktobra. En velik stolpec. Podjetje Dušana Beliča dobi pogodbo z DUTB-jem in že v prvem mesecu, samo v oktobru zasluži 8 tisoč 700 evrov. Nadzornik SDH-ja ima pogodbo z DUTB-jem, kjer služi, kot vidimo od oktobra, torej ravno od tistega trenutka, ko se je uprava na predlog Vlade zaradi domnevnega nezaupanja, zaradi previsokih plač zamenjala in začne s tem denarjem služiti. Potem pa seveda 26. obglavi še SDH in imenuje upravo takšno, kar želi.
Postavi Marka Jazbeca, Simonetijevega kolega iz časov Nove ljubljanske banke. Zdaj, ta 26. 10., ta nočna seja je bil rahlo slab dan tudi za gospoda Beliča. Poglejte, tukaj imam sklep Okrožnega sodišča v Celju, ki pravi, da je 26. 10., da se Damjana Beliča razprši iz funkcije upravitelja v postopku v stečaju, stečajnega upravitelja.
Zato, ker je kršil obveznosti in ravnal po navodilih sodišča in je sodišče zavajal in tako ravnal v nasprotju z določili 101. člena ZFPPIPP. Stranka ugotavlja oziroma pravi, da je dopustil da posamezni upnik v postopku doseže korist na škodo drugih upnikov in da je poskušal otežiti dokazovanje upniku, temi in temu, ter s tem prispeval k temu, da bi bil upnik in navadni upnik iz delitve odkupnine kamnoloma Liboje oškodovani, upnik AHAC d.o.o. pa na njihov račun okoriščen.
Torej, predsednik nadzornega sveta, ki naj bi bil umaknjen od politike, ki naj bi bil največja moralna avtoriteta, v nekem trenutku dobi pogodbo v DUTB-ju, hkrati pa sodišče ugotavlja, da v stečajnem postopku deluje pristransko in ga zato razreši. Veste kolikokrat se to zgodi na sodiščih? Zelo poredko, enkrat do dvakrat na leto. In, predsednik nadzornega sveta SDH, crčme de la crčme upravljanja in visokih standardov, je eden izmed njih.
Tako da, morda besede, ki jih izreče tovrstni predstavnik niso suho zlato in morda je bil tja postavljen z nekim razlogom in postavila ga je koalicija. Zatorej, ker ga je koalicija postavila s tem prevzema tudi koalicija odgovornost in bo v temu pogledu je tudi na njenih plečih, da ugotovi da morda odločitve, ki so bile že na začetku sporne, ki so se že na začetku zdele sporne, ki tudi izgledajo sporne so tudi sporne. In premislijo o temu kadrovanju, kajti vse, saj pravim, izhaja iz tod.
Politika je grdo zarezala v upravljanje s slovenskim premoženjem in čas je, da mi to novo politiko, ki jo imate sicer v koalicijski pogodbi, udejanjite tudi tako, da vam opozicija pomaga pri tem. Hvala.
“
