Mag. Andrej Vizjak: "Rebalans proračuna je kamen v spiralo nestabilnosti javnih financ"
sreda, 10. 7. 2013MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovana predsednica vlade in ministrice, spoštovane kolegice in kolegi! Torej rebalans proračuna, ki je pred nami, je pravzaprav popravek proračuna, ki je bil sprejet v jeseni preteklega leta. Sprejeman je bil od zgodnje jeseni naprej in je temeljil na podatkih na katerih temelji vsak proračun in tudi vaš rebalans. To je na najnovejših napovedih Urada za makroekonomske analize in ne nekih špekulacij kogarkoli v Vladi. Napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj iz jeseni lani, so bili bistveno drugačni kot kaže danes realnost, zato so bile tudi določene postavke, zlasti ko govorimo o prihodkih v proračun, drugače načrtovani kot se to izkazuje danes. To so objektivne okoliščine in žal mi je, da z veseljem sprevračate vedno in znova krivdo na vaše predhodnike, da ste v taki situaciji kot ste. Jaz mislim, da se lahko, spoštovana premierka, zazrete tudi v določene koalicijske partnerje, ki so destabilizirali prejšnjo vlado in jo na koncu trdi zrušili in rezultat tega je bil mrtvi tek. To se pravi mrtvi tek ni povzročila prejšnja vlada, ampak mrtvi tek ste povzročili tisti, ki ste prejšnjo Vlado rušili, kar je trajalo nekaj mesecev in posledice so danes tukaj. Zato je najmanj kar je, da si pripisujete takšno odgovornost in krivdo za nastale razmere tudi sami.
Pa poglejmo, ko radi zahajate v zgodovino, kaj je prejšnja vlada naredila z zapuščino, ki jo je prav tako dobila na začetku leta 2012. Znižali smo proračunski primanjkljaj za eno milijardo evrov. To je bilo lani narejeno. Lani so bili sprejeti tudi določene strukturne spremembe. Radi omenjate izpad iz pokojninske blagajne. Izpad iz pokojninske blagajne ni posledica pokojninske reforme kot take, kajti 40% manj ljudi se je upokojilo po novo uveljavljenem zakonu v obdobju januar-maj in januar-maj lanskega leta, se pravi, upokojevanje se je bistveno zaustavilo. Je pa res, da je na koncu lanskega leta zaradi pričakovane reforme šlo veliko ljudi v pokoj tudi zaradi tega, zaradi negotovosti niso vedeli kaj se z novo rešitvijo pripravlja. In res je, da je tudi pokojninska reforma zaradi nekih negotovosti prebivalstva in tistih upokojencev, ki so se lahko upokojili še pod starimi pogoji, so se tudi upokojili in to je izkušnja z vsako pokojninsko reformo, tudi to in to prejšnja Vlada ni mogla vedeti ko je načrtovala proračun spomladi oziroma zgodaj jeseni lanskega leta.
Pa poglejmo, kako ste se vi lotili popravkov tega rebalansa proračuna. Ob nižjih prihodkih v državni proračun, pa poglejmo kateri so nižji. Ni res, da je nižjih prihodkov iz objektivnega naslova za pol milijarde evrov, temveč je nižjih prihodkov zgolj iz davčnega vira, zgolj približno 250 milijonov evrov, ostalih 250 milijonov evrov pa je zaradi nižje ambicije po črpanju evropskih sredstev in približno oziroma ne, kar točno, 257 milijonov evrov načrtujete manj povračil iz evropskega proračuna, kar pomeni, da boste upočasnili dinamiko črpanja evropskih sredstev. To je slabo, kajti ta sredstva so povezana z investicijami, ki imajo multiplikativni učinek na javne finance v državi, spodbujajo gospodarsko aktivnost, spodbujajo več davčnih prilivov in seveda generirajo delovna mesta, ki posledično seveda generirajo tudi boljše razmere v državi. Torej vi z rebalansom približno načrtujete 500 milijonov manj prihodkov, 250 iz objektivnih davčnih virov in 250 iz naslova zmanjšanja črpanja evropskih sredstev. To je resnica, spoštovani.
In še nekaj, načrtujete to upočasnjeno dinamiko pri črpanju evropskih sredstev zadnje leto finančne perspektive. Ko bi morali narediti vse, da pospešimo črpanje evropskih sredstev, vi zavestno greste v neko nižjo dinamiko. Prosim vas, ne se izgovarjati na to, da ni projektov, da niso pripravljeni ali da je to misija nemogoče. Ni res! Če si sredi letošnjega leta zadate tak neambiciozen cilj, potem bo tudi objektivno res nizko črpanje. Če pa boste postorili vse, aktivirali ministrstva in vse tiste pristojne, ki so odgovorni za črpanje, boste ta sredstva počrpali. In iz tega rebalansa veje tudi neko zoprno sporočilo, da se očitno odpovedujete delu evropskih sredstev, kar je slabo.
Ko govorimo o odhodkovni strani proračuna, je zadeva bistveno bolj kritična kot na prihodkovni strani. Namreč, ohranjate višino tekočih odhodkov in tekočih transferjev, ne glede na to, da vam bistveno padajo prihodki v državni proračun. Spoštovani, to je podobno, kot če bi gospodarska družba, ki so ji upadla naročila in nima več toliko prihodkov iz naslova prodaje ali posla, ki ga pač opravlja, ohranila stroške in s tem povzročila minus oziroma izgubo. Takšno podjetje, če to traja nekaj časa, prej ali slej zaide v insolvenčne postopke, in takšen pristop v Sloveniji traja že nekaj let. Kakšno je torej to sporočilo, da država ni sposobna naravnati odhodkovne strani proračuna na zmanjšanje prihodkov? Dejstva kažejo, številke kažejo, da maso za plače celo povečujete, da tekoče odhodke povečujete. Statistični urad Republike Slovenije je zabeležil, da ste v aprilu letošnjega leta prvič po dolgih mesecih padanja števila javnih uslužbencev zopet dvignili število javnih uslužbencev. To je zato, ker ste verjetno napolnili svoje kabinete in še kakšne druge obljube izpolnili do svojih zvestih privržencev in jih zaposlili v javnem sektorju, pa naj stane, kolikor hoče. To so slabi, napačni trendi, spoštovani. Jaz lahko samo povem, da je resor, ki sem ga zapustil, zmanjšal število javnih uslužbencev oziroma zaposlenih za 15%, z 230 kadrovskega načrta smo prišli na 199, kar je bilo tudi realno, z vsemi ukrepi dosegljivo v letošnjem letu. In bi bil zelo vesel, da bi se tega principa držali tudi naprej, ob tako žalostnih številkah, ki jih izkazuje ta proračun oziroma zlasti prihodkovna stran proračuna.
Poglejmo naprej, poglejmo investicijske odhodke in transferje. Znižujete jih približno za 250 milijonov evrov glede na načrt v proračunu leta 2013. Menim, da je slabo, da se v času, ko nam peša gospodarstvo, ko se soočamo z vse višjo stopnjo brezposelnosti, ko novih delovnih mest ni, zlasti za mlade, znižujejo tako drastično investicije in še posebej investicije, ki so povezane s črpanjem evropskih sredstev. To dodatno duši gospodarsko aktivnost in nas vodi dodatno v spiralo vse večjega primanjkljaja, kajti prihodkov ob pešajočem gospodarstvu bo tudi v proračun vse manj in vse več bo brezposelnih.
Če temu, spoštovani, dodamo še dvige davkov, ki ste jih že naredili in jih še nameravate narediti – dvig davka na dodano vrednost, sprememba Zakona o dohodku pravnih oseb, s katerim ustavljate nadaljnje padanje višine davka od dohodka. In če temu pridamo še napovedan davek na nepremičnine, ki bo tudi precej obremenil gospodarske subjekte, če temu dodamo nadalje še spremembo oziroma dvig katastrskega dohodka, ki zadene tudi pomemben del gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, potem je jasno, da v seštevku to izredno negativno vpliva na gospodarsko aktivnost in na gospodarsko rast. Torej, vsak, ki je ne “abc ekonomije” spoznal, ki je samo polovico prvega a-ja spoznal, ve, da ob takšnih ukrepih ne moremo pričakovati več davčnih prilivov, kljub povečevanju davčnih stopenj. Davkov bo zaradi tega vse manj, in če ne boste na odhodkovni strani obvladovali proračuna, bo primanjkljaj vse večji. In, glejte, tega ne ugotavlja samo, kot vi radi rečete, zlonamerna opozicija, to vse bolj ugotavljajo tudi organi evropskih institucij, zlasti Evropska komisija, ki je zaskrbljena zaradi razmer v Sloveniji oziroma zaskrbljena zaradi neobvladovanja programa zniževanja javnofinančnega primanjkljaja v tej državi. Prepričan sem, da bo Evropska komisija, poleg opozicije v tej državi zelo budno spremljala razmere v tej državi, zaradi tega, ker je precejšen del Evropske unije in držav v relativno neugodni oziroma tudi nepredvidljivi poziciji. Sleherna drobtinica nestabilnosti lahko zaziblje finančni sistem cele Evrope in seveda Slovenija je tu med najbolj problematičnimi državami. Zato so oči, tudi evropskih institucij uprte k nam in prav je, da vas poleg opozicije na to opozarjajo tudi te institucije. Zavezali ste se da boste postopno zniževali strukturni primanjkljaj.
Rebalans proračuna gre v nasprotni smeri od tega, in če ne bomo dosegali vmesnih ciljev obvladovanja javnofinančnega primanjkljaja, ne bomo tudi dosegli na koncu cilja znižanja javnofinančnega primanjkljaja. In če pogledamo še naprej, da je seštevek investicijskih odhodkov in investicijskih transferjev v zadnjem letu finančne perspektive, ko moramo počrpati še veliko evropskih sredstev, se pravi seštevek je bistveno nižji, približno za 400 milijonov nižji, vseh investicij v tej državi, kot je proračunski primanjkljaj.
To se pravi, mi imamo tekočih odhodkov in tekočih transferjev več kot pobranih vseh prihodkov v državni proračun. To je samomorilsko. Mi pojemo oziroma porabimo več brez investicij, kolikor ustvarimo oziroma poberemo v proračun. To je nevarno, to je lahko samo v primeru, kadar imamo res prioritetni cilj zniževanja primanjkljaja, kadar pa mi primanjkljaj povečujemo za 500 milijonov evrov, kot v primeru rebalansa letošnjega leta, hkrati pa tako drastično krčimo investicijske odhodke in transferje, pa je to dodaten kamen v spiralo nestabilnosti javnih financ, ki vodi lahko samo še dol in nikakor ne drugam. Pa poglejmo, kje tudi na področju odhodkov najbolj zarežete v strukturo. Občinam za investicije 70 milijonov evrov manj, investicije v železnice – 75 milijonov evrov manj, investicije v bolnišnice – 18,5 milijonov evrov manj, Ministrstvo za gospodarstvo, predvsem za spodbude za rast in razvoj, torej celo ministrstvo za gospodarstvo – 62 milijonov evrov manj, kar je praktično 50% proračuna. Jaz se z vami strinjam, da je iz bilance B možno načrtovati in tudi doseči učinkovite ukrepe za spodbujanje gospodarske aktivnosti, vendar zgolj in v marsikaterem primeru zgolj v kombinaciji z bilanco A oziroma subvencijami. Brez tega pač ne gre.
Povejte mi, kako boste z dolžniškim kapitalom servisirali novonastala podjetja, tista, ki nimajo, ki začenjajo iz pepela, iz ničesar. Te potrebujejo določen zakon, tudi v obliki nepovratnih sredstev. Tega se dobro zavedate, zato imamo na voljo tudi evropska sredstva.
Spoštovani, torej, iz naslova tako zmanjšanih prilivov, ki jih načrtujete, 250 milijonov evrov manj iz naslova davčnih prilivov, zlasti gre tu na račun davka od dohodkov pravnih oseb, kar je logično. Podjetja v recesiji ne morejo ustvarjati dobička in še manj plačevati davek od dobička in iz naslova trošarine. Trošarin pa tudi zaradi drugih davkov. Torej, 500 milijonov manj prihodkov, in po drugi strani enaki odhodki proračuna ob znatnem kleščenju investicij nam bodo v letošnjem letu pridelali za pol milijarde evrov več primanjkljaja. Tako, da se bo primanjkljaj samo na tej odhodkovno-prihodkovni ravni bilance A povzpel na milijardo 600 milijonov evrov, če temu prištejemo še ostale bilance proračuna ugotovimo, da se bomo morali v letošnjem letu samo za servisiranje tega dodatno zadolžiti za milijardo evrov.
Zadolžujemo se, spoštovani, po izredno visokih obrestnih merah. Tudi prejšnja vlada se je morala zadolževati po izredno visokih obrestnih merah pa je zniževala primanjkljaj za eno milijardo glede na zapuščino, ki jo je dobila od večine sedanje koalicijske ekipe. Torej v teh neugodnih razmerah bomo dodatno obremenjevali proračun z višino stroškov za obresti. Višino stroškov za obresti na domačih in na tujih trgih je že 800 milijonov evrov. 800 milijonov evrov je izjemno visoka številka. Toliko torej, spoštovani, bomo letos plačali iz proračuna za zadolževanje samo za servisiranje dolga. Ob napovedih, ki jih torej izvajate, da bomo vse nižje obvladovali oziroma raztegnili obvladovanje presežnega primanjkljaja na daljše časovno obdobje, bomo samo še povečali ta znesek, ki nam bo ob žalostno padajočih prihodkih v državni proračun zajedel praktično večino še tistega mehkega dela proračuna, ki je namenjen investicijam.
Spoštovana, jaz se zavedam, da je zoprno v takih razmerah vladati in tudi zoprno obvladovati javne finance. Proračun, ki je bil sprejet leta 2012 za leto 2013 ni nekaj kar bi se spontano zgodilo. To je cilj. Vsak proračun je cilj, ki mora biti seveda opremljen in tekoče spremljan tudi z ukrepi za dosego tega cilja. Če je kdo mislil, da bo brez napora prišlo toliko in toliko prihodkov v proračun in toliko, toliko manj odhodkov iz naslova funkcioniranega javnega sektorja kar tako in da je bilo vse že pripravljeno, se seveda moti. Vi ste v prvi polovici tega leta odnehali od ambicioznih načrtov prejšnje vlade, tudi po krčenju tekočih odhodkov s posegi v normative in standarde v marsikateri del javnega sektorja. Jaz se samo še sprašujem, kdaj bo čas, ko boste spoznali, da brez tega ne bo šlo, ali pa bomo prelagali to breme vse kasneje in na koncu bodo seveda ti ukrepi samo še ostrejši.
Sprašujem, kako boste prepričali gospodinjo, ki obvladuje družinski ali hišni proračun, da že leta troši 20% več kot pa je prihodkov v ta družinski proračun. Mi imamo namreč 8 milijard prihodkov, porabimo pa 9,6 milijarde evrov. Prejšnja leta, v času Pahorjeve Vlade je bilo še slabše, je bil ta primanjkljaj približno 25%. To traja že pet let. Dajte mi vi povedati kako lahko na srednji, kaj šele dolgi rok, zdržimo s tako neuravnoteženimi financami. Zadolžujemo se vse dražje in enkrat bo konec in dokler ne bomo sposobni razumeti, da moramo tudi odhodkovno stran prilagoditi prihodkom, tako dolgo nam bog pomagaj. In ta Vlada se je odločila, in to nam vseskozi tudi ponavlja, da ne misli na tem polju narediti v letošnjem letu nič, kar se prihodnjega leta tiče je pa relativno skrivnostno. To tiščanje glave v pesek seveda gre, kajti ne nazadnje so to tudi javnosti všečna sporočila, vendar tisti, ki nam posojajo denar in brez posojenega denarja mi preživeti v tej državi več ne moremo, ne srednjeročno, kaj šele dolgoročno, so pač spoznali, da nam več denarja ne bodo posodili. Mi smo za letošnje leto zadevo še rešili, kaj bo prihodnje leto, kaj bo prihodnja leta bo takšnih sporočilih, je seveda veliko, veliko vprašanje, situacija pa lahko tudi zaradi intervencij evropskih inštitucij seveda slabša.
Povedali ste tudi, da je cilj te vlade sanacija bančnega sistema. To se pravi, da bi banke sposobne bile servisirati gospodarstvo in gospodinjstva. Slovenske banke so tudi značilne po tem, da imajo veliko depozitov in veliko vlog varčevalcev. Se pravi ljudje Sloveniji zaupajo slovenskih bankam, to je dobro. Kako, spoštovani minister za finance, razumeti obnašanje nekaterih slovenskih bank, da ne izplačujejo obresti za podrejene obveznice? Kako mislite, da bo ta vlagatelj, ki je vložil v banko v obveznice z upanjem, da je varno naložen denar, sedaj se lahko obriše pod nosom za te obresti in seveda v veliki negotovosti je glede izplačila tistega osnovnega vložka, ki ga je notri dal. Kako mislite, da bo ta vlagatelj ali vsi, ki so v njegovem krogu, še kdaj posodil kakšen evro slovenskemu bančnemu sistemu? To je propad. Izguba zaupanja je propad slovenskega bančnega sistema. In naredite, prosim vas, vse, da do tega ne pride.
Spoštovani. Med tem, kar Slovenija na javnofinančnem prostoru potrebuje in med tem rebalansom, je velika razlika. Zato smo, seveda, tudi pozvali premierko in celo vlado, da pripravi nov rebalans, ki bo temeljil na ukrepih za uravnoteženje javnih financ, postopno uravnoteženje tudi v skladu s programom zmanjševanja presežnega primanjkljaja te države. V Slovenski demokratski stranki seveda tega rebalansa ne bomo podprli in mu bomo nasprotovali.