Mag. Andrej Vizjak: "Prikrita regionalizacija Slovenije"
petek, 27. 9. 2013Republika Slovenija ima uveljavljeno delitev na 12 statističnih in razvojnih regij. Vsaka razvojna regija je v preteklosti zasnovala in sedaj izvaja svoje strateške in izvedbene razvojne prioritete, ki so povezale razvojne potenciale posamezne regije, upravne funkcije, gospodarstvo, šolstvo in ostale podsisteme v regijah. Pomembno poslanstvo sedanjih razvojnih regij je torej aktivna vloga posameznega dela Slovenije, da prepozna in aktivira lastni razvojni potencial, kar lahko v perspektivi zmanjša razvojne razlike med posameznimi deli Slovenije. Pomembna podpora razvojnim prizadevanjem naših regij so tudi državne institucije v posamezni regiji od upravnih enot, davčnih uradov, geodetske uprave, zavodov za zaposlovanje, centrov za socialno delo, zdravstvenih, šolskih, kulturnih in ostalih državnih institucij, ki zagotavljajo dostopnost do svojih storitev (in odločitev) državljanom in lokalnim skupnostim. Dvanajst statističnih in razvojnih regij ni nastalo po naključju, gre namreč za logično razdelitev Slovenije, ki v največji možni meri zaokrožuje območja s skupnimi interesi. Ena izmed statističnih in razvojnih regij je tudi Posavje, kjer ima sedež 32 regijskih institucij, ki zaposlujejo približno 2000 prebivalk in prebivalcev posavske regije.
V zadnjem obdobju se vse pogosteje omenjajo projekti reorganizacije državnih institucij, ki ne upoštevajo te dosedanje regionalne razdelitve Slovenije. V pripravi je reorganizacije davčne in carinske uprave v skupno finančno upravo, ki naj bi imela le 8 oziroma 9 uradov po državi. Podobno se pripravlja ukinjanje upravnih enot in ustanavljanje osmih upravnih okrajev z upravnimi izpostavami. Pred reorganizacijo je tudi Zavod za gozdove, ki bo znatno znižal število dosedanjih območnih enot. V primeru ukinjanja upravnih enot in vzpostavitve upravnih okrajev sploh ne gre za racionalizacijo, saj se je pristojni minister dr. Gregor Virant Sindikatu državnih organov Slovenije obvezal: »da reorganizacija ne bo imela za posledico presežek javnih uslužbencev zaposlenih v upravnih enotah, za kar je pripravljen podpisati poseben dogovor s sindikatom«.
Ta zaveza je razvidna iz zapisnika konference sindikata upravnih enot Slovenije z dne 30.8.2013. Reorganizacija upravnih enot bo imela za posledico oddaljevanje pomembnih storitev in odločitev od prebivalcev in lokalnih skupnosti v upravne centre, sedanje upravne enote pa bodo postale izpostave oziroma nekakšna vložišča za storitve, o katerih se bo odločalo v upravnih centrih.
Spoštovana predsednica Vlade RS!
Posamezni opisani primeri reorganizacije državnih institucij tlakujejo bodočo upravno razdelitev naše države, ki ji bodo sledile tudi druge državne institucije. S tem se bo krnil in oslabel razvojni potencial tistih razvojnih in statističnih regij, ki niso med osmimi upravnimi regijami. Gre za nedopustno centralizacijo in odločitve, ki bi morale imeti razmeroma široko politično podporo tako na državni kot lokalni ravni in bi morale biti oblikovane v našem parlamentu.
Spoštovana predsednica Vlade,
prosim Vas, da se načrtovana upravna razdelitev ne odvija prikrito in na podlagi reorganizacij posameznih državnih institucij, temveč, da se o tem projektu pogovorimo in dogovorimo v slovenskem parlamentu. Prav tako ocenjujem, da je, dokler se ne opravi odločitev o tem, kakšen bo pokrajinski sistem, projekt spremembe obstoječe regionalizacije neprimeren. Velika škoda bo narejena, če se tako pomembna razvojna vprašanja za marsikatero (tudi posavsko regijo) oblikujejo od vlade do vlade različno na razmeroma nepregleden način brez celovitega dogovora.mag. Andrej Vizjak
poslanec DZ RS