Mag. Andrej Vizjak: "Prednostna naloga je uveljaviti ukrepe za ponoven gospodarski zagon v Sloveniji."
četrtek, 12. 1. 2012V nadaljevanju objavljamo pogovor z mag. Andrejem Vizjakom, novoizvoljenim poslancem SDS Mag. Andrej Vizjak, rojen v Brežicah, še vedno stanujoč v rojstnem kraju, je po končani gimnaziji v Brežicah zaključil tudi podiplomski študij na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani in dosegel naziv magister elektrotehnike. Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni Litostroj v Ljubljani. Nato je kot mladi raziskovalec delal na Institutu Jožef Stefan. Tam je sodeloval pri razvojno raziskovalnih projektih s področja računalniške avtomatizacije industrijskih procesov za potrebe tovarne celuloze in papirja Videm Krško. Leta 1994 se je kot inšpektor za delo zaposlil na Inšpektoratu RS za delo v enoti Krško. V letu 2000 je bil državni sekretar za področje zaposlovanja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Leta 2000 je bil na volitvah v državni zbor izvoljen za poslanca in bil tudi vodja poslanske skupine SDS. Želja po aktivnem sooblikovanju boljših razmer v domači občini in uveljavitev občine Brežic in regije Posavje v slovenskem prostoru so ključni razlogi, da je leta 2002 sodeloval tudi na lokalnih volitvah in bil izvoljen za župana Občine Brežice. Decembra leta 2004 je bil imenovan za ministra za gospodarstvo Republike Slovenije. Po štiriletnem mandatu vodenja gospodarskega resorja, je bil v letih 2008 in 2011 ponovno izvoljen v Državni zbor. Vsakodnevno potuje na delo v Ljubljano, zato so tisti trenutki, ki jih preživi z družino še kako dragoceni. V prostem času se ljubiteljsko ukvarja z vinogradništvom in z družino obdeluje vinograd svojih prednikov. Gospodarska in finančna kriza v Sloveniji še vedno trajata. Kateri so tisti ukrepi, ki bi jih po vašem mnenju vlada morala sprejeti, da bi se izvlekla iz krize?
Sočasno je potrebno uvesti ukrepe za spodbujanje gospodarske aktivnosti in varčevanje oziroma omejevanje neproduktivnih izdatkov države in širšega javnega sektorja. Ukrepi za spodbujanje gospodarstva so predvsem usmerjeni v davčno in administrativno razbremenitev gospodarstva, odpravo kreditnega krča in pospešitev večjih investicijskih projektov z evropskimi sredstvi in v javno zasebnem partnerstvu. V našem programu 10+100 smo podrobno razdelali te ukrepe, zato jih je potrebno uveljaviti čim prej, saj Slovenija drsi v smeri grškega scenarija.V preteklem mandatu ste bili predsednik Komisije za nadzor javnih financ – kaj menite o slovenskih javnih financah? Se nam z vrtoglavo hitrostjo bliža grški scenarij?
Problem naših javnih financ je v preprostem dejstvu, da država ves čas krize (od leta 2009 dalje) porabi približno 20% več kot ustvari. Ta proračunski primanjkljaj financiramo z zadolževanjem na mednarodnem finančnem trgu. Ker odhajajoča vlada ni sprejela ukrepov, ki bi spodbujali gospodarsko aktivnost, naše gospodarstvo stagnira, povpraševanje prebivalstva pada, obeta se nam celo ponovna recesija. Ker mednarodni finančni trgi v Sloveniji ne vidijo pozitivnih signalov oziroma okrevanja, se dražijo posojila. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu v situaciji, ko bodo obresti za najeta posojila tako visoke, da jih enostavno ne bomo več mogli odplačevati. Nihče nam več ne bo posodil denarja in znašli se bomo pred bankrotom kot Grčija. Če ne bomo teh trendov zaustavili, nam tak scenarij sledi čez leto ali dve. Nujno je torej stabilizirati naše javne finance z omejevanjem odhodkov širše države na 45% ustvarjenega BDP in hkrati spodbujati gospodarstvo, da čim več ustvarja in zaposljuje. Kako kot nekdanji gospodarski minister ocenjujete dejstvo, da je bil v preteklem mandatu izveden prenos gospodarske diplomacije iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za zunanje zadeve? Menite, da je bil to pozitiven ukrep?
Slovenija je zelo odprta ekonomija, zato je gospodarska diplomacija pomemben instrument za prodor naših podjetij na tuje trge, za krepitev gospodarskega sodelovanja med našimi in tujimi podjetji in za privabljanje neposrednih tujih investicij v Slovenijo. Ker je naša diplomacija maloštevilčna, je zelo pomembno, da diplomati, ki jih pošiljamo v tujino, razumejo svoje poslanstvo na gospodarskem področju in večino aktivnosti posvetijo gospodarskim temam. Ko je bila gospodarska diplomacija na Ministrstvu za gospodarstvo, smo spodbujali in usmerjali delo naših predstavnikov v tujini ter terjali rezultate tega dela. S selitvijo gospodarske diplomacije na Ministrstvo za zunanje zadeve so se menjale tudi prioritete dela teh predstavnikov, zato je njihova angažiranost na gospodarskem področju manjša. Sicer se nekateri naši veleposlaniki veliko ukvarjajo z gospodarstvom in se trudijo krepiti gospodarsko sodelovanje, številni pa so klasični diplomati, ki jim je prioriteta zgolj protokol in politične teme.
Na nedavni seji Odbora za finance je bilo opozorjeno, da je le tretjina podjetij sposobnih vračati posojila, po nekaterih UMARjevih napovedih pa se nam obeta stagnacija. Bi v Sloveniji morali zvoniti že vsi alarmi ali imamo še kaj manevrskega prostora?
Maneverskega prostora je že davno zmanjkalo. Alarmi so zvonili že pred leti, zato smo v SDS predlagali v prejšnjemu mandatu tri pakete protikriznih ukrepov, a jih je žal politična večina v parlamentu povozila. Konkurenčnost našega gospodarstva pa je padala, gospodarska rast in brezposelnost tudi, kreditni krč ni popustil, tudi obeti za naprej so slabi. Takoj torej potrebujemo v uvodu naštete ukrepe za spodbujanje gospodarstva in zaposlovanja ter varčevanje države.Kaj menite o zadolževanju države v preteklem mandatu?
Izjemno zadolževanje v zadnjih treh letih ne bi bilo toliko problematično, če bi denar porabili za financiranje razvojnih projektov, infrastrukture (ceste, železnice, energetika, …) oziroma odpiranje novih kakovostnih delovnih mest. V časih krize se vse države zadolžujejo in Slovenija je dočakala krizo leta 2008 z razmeroma nizkim javnim dolgom (22% BDP), kar je daleč od dovoljene meje 60%. Če bi torej v času krize zadolževanje usmerili v investicije in delovna mesta, bi ohranili raven gospodarske aktivnosti in hkrati dodatno razvili infrastrukturo ter s tem izboljšali našo konkurenčnost. Ob takšni politiki se tudi gradbeništvo in banke ne bi znašle v tako nemogoči situaciji kot sedaj. Žal pa smo se zadolževali za financiranje tekoče porabe in smo porabili milijarde in milijarde evrov le za kupovanje socialnega miru, naredili pa s tem denarjem nismo praktično nič.Kakšna pa je vaša ocena stanja na področju energetike? Zdi se, da so skorajda vse investicije na področju energetike, povsem zastale …
Na področju energetike nisem v zadnjih treh letih zaznal nobenega koncepta. Veliko se je politiziralo okrog projekta TEŠ 6, projekt pa se je dražil in tekel dalje. Zaradi neoperativnosti Ministrstva za okolje in prostor se je upočasnil in na trenutke tudi zastal projekt izgradnje HE na Spodnji Savi. Nimamo jasne energetske strategije za naprej, pripravljen Nacionalni energetski program je preobsežen in preširok, zato iz njega ni mogoče razbrati jasnega koncepta. Mnogo oči je uprtih tudi v projekt gradnje TEŠ 6. Zakaj menite, da je cena izgradnje projekta 6. bloka iz prvotnih finančnih okvirjev dobrih 600 milijonov evrov, zastavljenih v mandatu vlade Janeza Janše, porasla na več kot milijardo evrov v mandatu vlade Boruta Pahorja?
Za to podražitev je več razlogov. Pogodba o dobavi opreme za TEŠ 6 se je sklepala v najbolj neugodnem času, v času najvišje konjunkture, ko je bilo veliko povpraševanja pri dobaviteljih, dobaviteljev pa je zelo malo. Projekt je bil tudi slabo voden in pogajalske ekipe pogosto niso bile dorasle zahtevni nalogi. Na dražitev projekta pa je nenazadnje vplivala tudi politizacija, ki jo je začela stranka Zares.Kakšno pa je po vaši oceni stanje v slovenski jeklarski industriji?
Ko je država prodala 55% delnic Slovenske industrije jekla (SIJ) ruskemu kupcu, smo v prodajni pogodbi uspeli zagotoviti tudi določbe, ki narekujejo nadaljnji razvoj naše jeklarske industrije. V družbah SIJ se je v zadnjih letih veliko investiralo v novo opremo in posodobitve, kljub krizi je jeklarska industrija poslovala solidno in ni odpuščala. Investicije, ki jih je bilo v zadnjih petih letih za okoli 300 milijonov evrov so izboljšale konkurenčnost naše jeklarske industrije, zato ocenjujem, da je bila povezava z ruskim kupcem dobra poteza. Če SIJ leta 2006 ne bi prodali strateškemu kupcu, bi bila danes v času globoke gospodarske krize usoda naše jeklarske industrije bistveno bolj žalostna.Katere so vaše prednostne naloge v tem mandatu?
Moje naloge bodo odvisne od položaja SDS v tem mandatu. Če bo SDS v opoziciji, bom kot poslanec aktivno sodeloval zlasti na področju gospodarstva in financ. Prednostna naloga je uveljaviti ukrepe za ponoven gospodarski zagon v Sloveniji.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Najpomembnejše je, da zna strokovno in kritično presoditi predloge, ki se znajdejo na poslanskih klopeh, da zna v sodelovanju s poslansko skupino pripraviti dodatne predloge in rešitve ter da sodeluje in je odziven na predloge, ki prihajajo iz okolja, kjer je bil izvoljen.
Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?
Leto 2011 se je končalo s spoznanjem, da smo bili v soočenju z gospodarsko krizo neuspešni in da čakajo Evropo in Slovenijo težki časi. Mnogi so leta 2009 mislili, da bo kriza kratkotrajna in da bo sledil ponoven razcvet. Leta 2011 pa je več kot jasno, da moramo v Sloveniji marsikaj postoriti, da se bomo rešili in da zgolj “šlepanje” na naše močne gospodarske partnerje v tujini ne bo zadostovalo.V prostem času se ljubiteljsko ukvarjate z vinogradništvom in z družino obdelujete vinograd svojih prednikov. S katero sorto ste najbolj zadovoljni in kako poskrbite za zaščito vinogradov pred točo?
Letos sem imel srečo, saj mi je toča le neznatno prizadela vinograd, le nekaj kilometrov bolj vzhodno, na Bizeljskem pa je toča meseca julija v celoti uničila pridelek. Posebne protitočne zaščite nimam, je pa res, da so začeli tudi nekateri ljubiteljski vinogradniki nameščati protitočne mreže. Moja najboljša sorta je rumeni muškat, ki sem ga obral 17. decembra lani in je dosegel razmeroma visoko sladkorno stopnjo 115 Oe. Želel sem imeti ledeno trgatev, ker je bilo grozdje zdravo, vendar ni bilo ustreznih vremenskih pogojev. Pa drugič. Kaj je vaš moto?
Če imaš rešitve pomagaj in ne tarnaj. Foto: SDS
Sočasno je potrebno uvesti ukrepe za spodbujanje gospodarske aktivnosti in varčevanje oziroma omejevanje neproduktivnih izdatkov države in širšega javnega sektorja. Ukrepi za spodbujanje gospodarstva so predvsem usmerjeni v davčno in administrativno razbremenitev gospodarstva, odpravo kreditnega krča in pospešitev večjih investicijskih projektov z evropskimi sredstvi in v javno zasebnem partnerstvu. V našem programu 10+100 smo podrobno razdelali te ukrepe, zato jih je potrebno uveljaviti čim prej, saj Slovenija drsi v smeri grškega scenarija.V preteklem mandatu ste bili predsednik Komisije za nadzor javnih financ – kaj menite o slovenskih javnih financah? Se nam z vrtoglavo hitrostjo bliža grški scenarij?
Problem naših javnih financ je v preprostem dejstvu, da država ves čas krize (od leta 2009 dalje) porabi približno 20% več kot ustvari. Ta proračunski primanjkljaj financiramo z zadolževanjem na mednarodnem finančnem trgu. Ker odhajajoča vlada ni sprejela ukrepov, ki bi spodbujali gospodarsko aktivnost, naše gospodarstvo stagnira, povpraševanje prebivalstva pada, obeta se nam celo ponovna recesija. Ker mednarodni finančni trgi v Sloveniji ne vidijo pozitivnih signalov oziroma okrevanja, se dražijo posojila. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu v situaciji, ko bodo obresti za najeta posojila tako visoke, da jih enostavno ne bomo več mogli odplačevati. Nihče nam več ne bo posodil denarja in znašli se bomo pred bankrotom kot Grčija. Če ne bomo teh trendov zaustavili, nam tak scenarij sledi čez leto ali dve. Nujno je torej stabilizirati naše javne finance z omejevanjem odhodkov širše države na 45% ustvarjenega BDP in hkrati spodbujati gospodarstvo, da čim več ustvarja in zaposljuje. Kako kot nekdanji gospodarski minister ocenjujete dejstvo, da je bil v preteklem mandatu izveden prenos gospodarske diplomacije iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za zunanje zadeve? Menite, da je bil to pozitiven ukrep?
Slovenija je zelo odprta ekonomija, zato je gospodarska diplomacija pomemben instrument za prodor naših podjetij na tuje trge, za krepitev gospodarskega sodelovanja med našimi in tujimi podjetji in za privabljanje neposrednih tujih investicij v Slovenijo. Ker je naša diplomacija maloštevilčna, je zelo pomembno, da diplomati, ki jih pošiljamo v tujino, razumejo svoje poslanstvo na gospodarskem področju in večino aktivnosti posvetijo gospodarskim temam. Ko je bila gospodarska diplomacija na Ministrstvu za gospodarstvo, smo spodbujali in usmerjali delo naših predstavnikov v tujini ter terjali rezultate tega dela. S selitvijo gospodarske diplomacije na Ministrstvo za zunanje zadeve so se menjale tudi prioritete dela teh predstavnikov, zato je njihova angažiranost na gospodarskem področju manjša. Sicer se nekateri naši veleposlaniki veliko ukvarjajo z gospodarstvom in se trudijo krepiti gospodarsko sodelovanje, številni pa so klasični diplomati, ki jim je prioriteta zgolj protokol in politične teme.
Na nedavni seji Odbora za finance je bilo opozorjeno, da je le tretjina podjetij sposobnih vračati posojila, po nekaterih UMARjevih napovedih pa se nam obeta stagnacija. Bi v Sloveniji morali zvoniti že vsi alarmi ali imamo še kaj manevrskega prostora?
Maneverskega prostora je že davno zmanjkalo. Alarmi so zvonili že pred leti, zato smo v SDS predlagali v prejšnjemu mandatu tri pakete protikriznih ukrepov, a jih je žal politična večina v parlamentu povozila. Konkurenčnost našega gospodarstva pa je padala, gospodarska rast in brezposelnost tudi, kreditni krč ni popustil, tudi obeti za naprej so slabi. Takoj torej potrebujemo v uvodu naštete ukrepe za spodbujanje gospodarstva in zaposlovanja ter varčevanje države.Kaj menite o zadolževanju države v preteklem mandatu?
Izjemno zadolževanje v zadnjih treh letih ne bi bilo toliko problematično, če bi denar porabili za financiranje razvojnih projektov, infrastrukture (ceste, železnice, energetika, …) oziroma odpiranje novih kakovostnih delovnih mest. V časih krize se vse države zadolžujejo in Slovenija je dočakala krizo leta 2008 z razmeroma nizkim javnim dolgom (22% BDP), kar je daleč od dovoljene meje 60%. Če bi torej v času krize zadolževanje usmerili v investicije in delovna mesta, bi ohranili raven gospodarske aktivnosti in hkrati dodatno razvili infrastrukturo ter s tem izboljšali našo konkurenčnost. Ob takšni politiki se tudi gradbeništvo in banke ne bi znašle v tako nemogoči situaciji kot sedaj. Žal pa smo se zadolževali za financiranje tekoče porabe in smo porabili milijarde in milijarde evrov le za kupovanje socialnega miru, naredili pa s tem denarjem nismo praktično nič.Kakšna pa je vaša ocena stanja na področju energetike? Zdi se, da so skorajda vse investicije na področju energetike, povsem zastale …
Na področju energetike nisem v zadnjih treh letih zaznal nobenega koncepta. Veliko se je politiziralo okrog projekta TEŠ 6, projekt pa se je dražil in tekel dalje. Zaradi neoperativnosti Ministrstva za okolje in prostor se je upočasnil in na trenutke tudi zastal projekt izgradnje HE na Spodnji Savi. Nimamo jasne energetske strategije za naprej, pripravljen Nacionalni energetski program je preobsežen in preširok, zato iz njega ni mogoče razbrati jasnega koncepta. Mnogo oči je uprtih tudi v projekt gradnje TEŠ 6. Zakaj menite, da je cena izgradnje projekta 6. bloka iz prvotnih finančnih okvirjev dobrih 600 milijonov evrov, zastavljenih v mandatu vlade Janeza Janše, porasla na več kot milijardo evrov v mandatu vlade Boruta Pahorja?
Za to podražitev je več razlogov. Pogodba o dobavi opreme za TEŠ 6 se je sklepala v najbolj neugodnem času, v času najvišje konjunkture, ko je bilo veliko povpraševanja pri dobaviteljih, dobaviteljev pa je zelo malo. Projekt je bil tudi slabo voden in pogajalske ekipe pogosto niso bile dorasle zahtevni nalogi. Na dražitev projekta pa je nenazadnje vplivala tudi politizacija, ki jo je začela stranka Zares.Kakšno pa je po vaši oceni stanje v slovenski jeklarski industriji?
Ko je država prodala 55% delnic Slovenske industrije jekla (SIJ) ruskemu kupcu, smo v prodajni pogodbi uspeli zagotoviti tudi določbe, ki narekujejo nadaljnji razvoj naše jeklarske industrije. V družbah SIJ se je v zadnjih letih veliko investiralo v novo opremo in posodobitve, kljub krizi je jeklarska industrija poslovala solidno in ni odpuščala. Investicije, ki jih je bilo v zadnjih petih letih za okoli 300 milijonov evrov so izboljšale konkurenčnost naše jeklarske industrije, zato ocenjujem, da je bila povezava z ruskim kupcem dobra poteza. Če SIJ leta 2006 ne bi prodali strateškemu kupcu, bi bila danes v času globoke gospodarske krize usoda naše jeklarske industrije bistveno bolj žalostna.Katere so vaše prednostne naloge v tem mandatu?
Moje naloge bodo odvisne od položaja SDS v tem mandatu. Če bo SDS v opoziciji, bom kot poslanec aktivno sodeloval zlasti na področju gospodarstva in financ. Prednostna naloga je uveljaviti ukrepe za ponoven gospodarski zagon v Sloveniji.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Najpomembnejše je, da zna strokovno in kritično presoditi predloge, ki se znajdejo na poslanskih klopeh, da zna v sodelovanju s poslansko skupino pripraviti dodatne predloge in rešitve ter da sodeluje in je odziven na predloge, ki prihajajo iz okolja, kjer je bil izvoljen.
Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?
Leto 2011 se je končalo s spoznanjem, da smo bili v soočenju z gospodarsko krizo neuspešni in da čakajo Evropo in Slovenijo težki časi. Mnogi so leta 2009 mislili, da bo kriza kratkotrajna in da bo sledil ponoven razcvet. Leta 2011 pa je več kot jasno, da moramo v Sloveniji marsikaj postoriti, da se bomo rešili in da zgolj “šlepanje” na naše močne gospodarske partnerje v tujini ne bo zadostovalo.V prostem času se ljubiteljsko ukvarjate z vinogradništvom in z družino obdelujete vinograd svojih prednikov. S katero sorto ste najbolj zadovoljni in kako poskrbite za zaščito vinogradov pred točo?
Letos sem imel srečo, saj mi je toča le neznatno prizadela vinograd, le nekaj kilometrov bolj vzhodno, na Bizeljskem pa je toča meseca julija v celoti uničila pridelek. Posebne protitočne zaščite nimam, je pa res, da so začeli tudi nekateri ljubiteljski vinogradniki nameščati protitočne mreže. Moja najboljša sorta je rumeni muškat, ki sem ga obral 17. decembra lani in je dosegel razmeroma visoko sladkorno stopnjo 115 Oe. Želel sem imeti ledeno trgatev, ker je bilo grozdje zdravo, vendar ni bilo ustreznih vremenskih pogojev. Pa drugič. Kaj je vaš moto?
Če imaš rešitve pomagaj in ne tarnaj. Foto: SDS