Iskanje

Pridruži se

Mag. Andrej Vizjak: »Pred podražitvijo projekta TEŠ 6 je treba ugotoviti odgovornost tistih, ki so doslej kogarkoli od odločevalcev zavajali.«

Sedanja vladna garnitura želi podražiti investicijo v TEŠ 6, za to, da poplačajo še koga, ki doslej ni prišel na vrsto. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo predloga priporočila v zvezi z neobvladovanjem investicije v blok 6 termoelektrarne Šoštanj, ki resno ogroža razvoj slovenske energetike in javne finance. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 25ih poslank in poslancev, s prvo podpisanim Jožetom Tankom. V imenu predlagatelja je v Državnem zboru spregovoril poslanec SDS mag. Andrej Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi.  Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj  predstavlja eno največjih investicij v zgodovini Republike Slovenije in eno  največjih energetskih investicij in se pravzaprav vrši že od leta 2003 naprej. Politična odločitev o primernosti in smotrnosti te investicije je bila oblikovana skozi več dokumentov. Ključna, po moji oceni, je uvrstitev te investicije v resolucijo nacionalnih projektov v Vladi, ko sem sam pokrival resor, pristojen za energetiko, in seveda ta odločitev je bila leta 2006 oblikovana na podlagi takrat znanih dejstev in takrat znanih strokovnih napovedi, kako se bodo zadeve odvijale, po takrat znanih podatkih, naprej.

In kakšne so bile te okoliščine takrat? Takrat je bila cena investicije v glavno tehnološko opremo približno 600 milijonov evrov. Takrat je bila cena električne energije na mednarodnih trgih na leipziški borzi, ki je neka referenčna cena za Slovenijo, približno za 50% višja, kot danes. Približno 60 evrov za megavatno uro. Takrat je bila poraba v Sloveniji in širše v regiji iz leta v leto višja. Vse napovedi so predvidevale, da bo večina držav Evropske unije že tam v letu 2012, 2013 brez ustreznega pokritja svojih potreb. Takrat so se v Evropi dogajali mrki. Izpadali so daljnovodi, kajti poraba zaradi konjunkture v širši regiji je naraščala. Takrat je bil nenazadnje sprejet tudi podnebno energetski paket, ki je države zavezoval k zniževanju emisij CO2, učinkovitejši rabi in več obnovljivih virov. Investicija bloka 6 je takrat odgovarjala, kot ena izmed »ready to go« investicij, se pravi investicij, ki so bile pripravljene za investirati, da bo izpolnila potrebe slovenskega energetskega sistema in tudi dosegala k cilju samooskrbe.

Seveda se je z letom 2008 oziroma iz preloma 2008 na 2009 zgodila bistvena sprememba okoliščin. Zavladala je gospodarska kriza in takrat so se praktično čez noč prepolovile cene električne energije. Mimogrede, cena električne energije v letu 2008 so poskočile še bistveno višje od tistih pragov iz leta 2006, so bile približno dvakrat večje, kot danes in s prelomom iz 2008 na 2009 so se zgodile bistvene spremembe.

Prva izmed takšnih sprememb je seveda drastičen padec cen električne energije na trgih. Mimogrede, investicija v glavno tehnološko opremo se je na podlagi razpisov investitorja, to je Termoelektrarne Šoštanj, povišala za približno 50%. Takrat je seveda tudi poraba, zlasti industrijska poraba, padla in takrat smo vsi tisti, ki smo to investicijo poznali, opozorili, javno opozorili, tudi v tem parlamentu, Vlado Boruta Pahorja, da velja o tej investiciji glede na spremenjene okoliščine ponovno razmisliti. O tem obstajajo magnetogrami, javna pisma in dokazila. Takrat je bil še čas, da o tej investiciji ponovno razmislimo v luči spremenjenih okoliščin. To ne bi bilo nič novega in nič nenavadnega. Številni gospodarski subjekti, odgovorni lastniki so z nastopom gospodarske krize revidirali oziroma ponovno preverili svoje naložbe, marsikatero naložbo, ki se je leta pred tem zdela smiselna opustili zaradi spremenjenih okoliščin. Slovenska Vlada tega takrat ni storila temveč je nadaljevala s to investicijo.

Ta investicija je doživljala takšne in drugačne cene, vendar cena do danes, spoštovani, kljub prizadevanjem, zlasti v drugi Janševi Vladi, ni določena. Očitno ne. Vsaj po trditvah sedanjega ministra. Torej druga Janševa Vlada, v letu 2012, je želela temu narediti konec in je tudi skozi poroštven zakon in skozi pogoje dodelitve poroštva omejila to investicijo na največ milijardo 300 milijonov evrov. To je bilo sprejeto v parlamentu, spoštovane poslanke in poslanci, o tem smo odločali v tem sklicu parlamenta. Poroštven zakon in ta vrednost je bila omejena na 1,3 milijarde evrov na podlagi novelacije investicijskega programa v izgradnjo Termoelektrarne Šoštanj blok 6, ki je doživel tudi recenzijo mednarodne institucije.

To se pravi, govorimo o dokumentu, verodostojnem dokumentu, recenziranem dokumentu,ki je bil osnova za omejitev te investicije na 1,3 milijarde evrov. Druga Janševe vlada si je torej prizadevala, da bi omejila vrednost te investicije na tisto raven in zavezala vse, ki so vodili to investicijo, da se obnašajo pri tej investiciji racionalno in v okviru te določene vsote. Jaz mislim, da je bil s tem narejen pomemben korak naprej, in tudi takratno poslovodstvo Termoelektrarne Šoštanj še danes piše vsem vam, da je tista cena dosegljiva in realna. Zato nas je, spoštovani kolegice in kolegi, zmotilo in zaskrbelo stališče ministra za infrastrukturo gospoda Omerzela, tik po nastopu funkcije, da bo ta investicija v bistvu za približno 140 milijonov dražja. Sprva je minister govoril, da je treba vse narediti, da bo milijardo 300 milijonov evrov, mesec dni kasneje, kar bodo kolegi v nadaljevanju dokumentirali, je minister spremenil stališče in je rekel: Realna cena je milijardo 440 in povedal, da je to resnica o bloku 6.

Mislim, da je resnica o bloku 6 ta, da želi sedanja garnitura na čelu z ministrom Omerzelom podražiti to investicijo, dodatno obremeniti te, ki porabljajo to električno energijo, praktično vse Slovenke in Slovence, za to, da poplačajo še koga, ki doslej ni prišel na vrsto. To je, spoštovani, nesprejemljivo, zato je poslanska skupina takoj po teh izjavah gospoda Omerzela v Državnem zboru in javnosti sklicala izredne seje dveh odborov, Odbora za infrastrukturo in Odbora za finance, in kasneje tudi plenarne seje, in apelirala na vlado, da v uokviri to investicijo v pogoje iz poroštva in da spoštuje odločitev parlamenta, da je investicija omejena na 1,3 milijarde evrov.

Problem je, da je bilo o tem doseženo soglasje, tako na vladi, kot tudi v parlamentu, v resnici pa se to še danes ne spoštuje. Vlada je na podlagi izrednih sej v parlamentu v mesecu juliju, točno 15. julija, sprejela nekaj sklepov. Eden izmed teh sklepov govori, da je treba narediti nov investicijski program, t.i. NIP 6 – Novelirani investicijski program 6 in priti resnici o navedbah ministra Omerzela, da NIP 5 ni točen, do dna. Drug pomemben sklep vlade je, da je naložila ministru, pristojnemu za infrastrukturo, ki sedi tu za menoj, da s pomočjo mednarodne neodvisne specializirane družbe pripravi pregled možnih opcij in predlog nadaljnjih korakov povezanih z investicijo v blok 6 in družbo TEŠ.

Zelo pomemben, po moji oceni, eden izmed najpomembnejših sklepov pa je, da državno pravobranilstvo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvom za finance, v roku 3 mesecev pripravi poročilo o zakonitosti ravnanj organov HSE in TEŠ v primeru te investicije in če je kaj narobe o tem obvesti organe pregona. Te sklepe vlade je dobil slovenski parlament in jih je seveda tudi obravnaval na plenarni seji ter sprejel priporočilo vladi. V priporočilu vladi je potrdil te predloge, ki jih je Vlada naredila vendar ta zadnji sklep, ki sem ga omenil preoblikovala na tak način, da nalaga Ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvo za finance, da v sodelovanju z državnim pravobranilstvom v 3 mesecih pripravi poročilo o zakonitosti ravnanj organov HSE in TEŠ ter v primeru nepravilnosti predlagal ukrepe za zaščito interesov Republike Slovenije.

Nadalje je bilo sklenjeno, da Državni zbor predlaga Vladi, da mu do 30.11.2013 poroča o izvršitvi sklepov Vlade in teh seveda tega poročila, spoštovane kolegice in kolegi v parlament nismo dobili. Tega poročila nismo dobili zato smo poslanke in poslanke zahteval sklic te izredne seje, kajti menimo, da gre za zelo pomembne sklepe Vlade in, da gre za zelo pomembne aktivnosti, ki jih je potrebno narediti v zvezi s to investicijo. Da je zadeva še hujša ne samo, da nismo dobili poročila.

Na podlagi obravnave v torek to se pravi v tem tednu, na podlagi obravnave na matičnem delovnem telesu, smo ugotovili, da večino teh sklepov tudi izvršenih ni.

Prvič. Ni narejen novelirani investicijski program NIP 6. To se pravi ni recenziranega in na organih družb sprejetega noveliranega investicijskega programa na podlagi katerega bi lahko minister trdil, da je investicija držaja za milijardo 300 milijonov evrov ali milijardo 400 milijonov evrov, pardon, 140 milijonov evrov, se opravičujem. Se pravi, da bi vrednost investicije poskočila iz milijardo 300 kot govori recenzirani NIP 5 na milijardno 430 ali 40 milijonov evrov. Tega dokumenta ni minister govori tu na pamet. Lahko je to njegovo mnenje, zakon, ki smo ga sprejeli in pogodba je zanj zavezujoča.

Drugič. Ni bila narejena mednarodna revizija, to se pravi mednarodna neodvisna revizija in pregled možnih opcij ter nadaljnjih korakov, tega ni bilo narejenega. Zelo pomembna stvar, ki ni bila narejena. Skratka, ministrstvo nima nekega strokovnega, utemeljenega pogleda na prihodnost te investicije, temveč to dela na podlagi nekih lastnih mnenj in pregovornih stališč gospodarskih družb, ki te informacije posredujejo, ki so tako ali drugače pristranske.

Tretjič, kar je po moji oceni tudi ključno in je zelo pomembno. Ministrstvo si ni pridobilo in ni naredilo poročila, ki bi govoril o zakonitosti ravnanj organov HSE in TEŠ v primeru, v primeru te investicije in seveda, če bi bilo kaj narobe, da bi to posredoval organom pregona. Namreč iz jasne korespondence je razvidno, da je Ministrstvo za infrastrukturo šele septembra posredovalo na državno pravobranilstvo vprašanja, ki nimajo nobene veze z zakonitostjo ravnanj organov HSE in TEŠ v primeru te investicije, temveč je poslalo vprašanja, ki se nanašajo na morebitnost ničnost pogodbe med Alstomom in TEŠ-om.

Ambicija Vlade kakor tudi parlamenta je bila, da si odgovori na vprašanje ali so organi, govorimo o nadzornih svetih in upravah tako HSE-ja kot TEŠ-a ravnali nezakonito, da je prišlo do takšnih odločitev tudi politike v zvezi s to investicijo. Tega odgovora spoštovani kolegi do danes nimamo. Imamo pa izjavo gospoda Košoroka, generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne na isti seji odbora, ki je povedal. Vse uprave oziroma tako vse uprave Termoelektrarne Šoštanj so zavajale pristojne ministre.

To so resne trditve in problem je, da nekateri, ki so na položajih odvisnih družb in zasedajo te položaje še danes, so še vedno generalni direktorji kljub temu, da so padle tako težke besede s strani generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne.

Torej spoštovani. Vlada Alenke Bratušek z ministrom Omerzelom na čelu do danes ni posredovala parlamentu ene same ugotovitve in sploh teh postopkov ni sprožila glede zakonitosti ravnanj organov HSE in TEŠ v zvezi z Blokom 6 Termoelektrarne Šoštanj. Menim, da je veliko resnice v tem, kar je povedal generalni direktor,  da je marsikdo marsikoga zavajal. Vendar, če je temu res tako, preden pristajamo na podražitev projekta, kot predlagajo, ugotovimo odgovornost tistih, ki so doslej kogarkoli od odločevalcev zavajali.

Spoštovani,
predlagamo torej, da se sprejmejo jasne zaveze parlamenta, da dobimo to poročilo, kar bi morali dobiti že 30. novembra 2013. Hvala lepa.Foto DZ

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.