Mag. Andrej Vizjak: »Odgovorni za nastalo bančno luknjo morajo prevzeti to odgovornost in iti tja, kjer jim je mesto.«

Včeraj, ko je potekala preiskava glede korupcije v zdravstvu, so bila znana vsa imena in priimki, ko govorimo o milijardah, izgubljenih znotraj bančnega sistema, pa gre za bančno tajnost. Poslanke in poslanci Državnega zbora danes na izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog  priporočila v zvezi s sanacijo milijardne bančne luknje v slovenskih bankah. V razpravi so sodelovali tudi poslanci SDS mag. Andrej Vizjak, mag. Marko Pogačnik, Ivan Grill in Jožef Jerovšek.

Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je dejal, da je sanacija bančnega sistema izjemno pomemben dogodek. »Problem je ključen, da bomo ta bremena naložili našim zanamcem, našim otrokom, vnukom. Ti bodo plačevali te grehe sanacije bančnega sistema. In saniramo bančni sistem že drugih v kratki zgodovini slovenske države. Očitno zaradi tega, ker se prvič nismo nič naučili. Prvič nismo preprečili in izkoreninili temeljnih vzrokov za nastanek bančne luknje pred desetletji, in če se ne bomo naučili iz tega primera sanacije bančnega sistema, potem tudi ne bomo preprečili naslednjih lukenj, ki lahko sledijo že kar kmalu,« je poudaril mag. Vizjak.

»Odgovorni za nastalo bančno luknjo morajo prevzeti to odgovornost in iti tja, kjer jim je mesto,« je dejal poslanec SDS. Izpostavil je, da bodo ob napovedani dokapitalizaciji tisti, ki so bili del problemov, očitno ta problem reševali. »Cena sanacije bančnega sistema je vrtoglava, nerazumno visoka. Zadolževali smo se po izredno visokih obrestnih merah, čeprav smo imeli na voljo cenejši denar. Premierka pa tudi minister Čufer je povedal, da s tem ohranjamo suverenost. Kakšno suverenost, spoštovani državni sekretar ohranjamo, če moremo prositi Bruselj, da s svojim denarjem saniramo svoje banke? Kakšna suverenost, če se zadolžujemo preko vseh meja in smo na meji kreditne sposobnosti, če bomo prihodnje leto odplačevali milijardo evrov za domače in tuje obresti, pri 8,5 milijarde evrov prihodkov v državni proračun. Krepko več kot 10% naših prihodkov bomo namenili samo za obresti,« je dejal mag. Vizjak.

Ob tem je poudaril, da vlada ne sprejema ukrepov za razdolžitev gospodarstva oziroma za gospodarsko aktivnost in opozoril, da prezadolžena podjetja kljub saniranim bankam ne bodo dobila kreditov, ker so prezadolžena podjetja.
   
»Še ena nespametna rešitev spremlja to sanacijo bančnega sistema, to je razlastitev imetnikov podrejenih obveznic. Menim, da je velika verjetnost, da bodo ti imetniki uspeli s tožbami na ustavnem sodišču in boste njihov dolg morali vračati z obrestmi čez tri, štiri, ali pet let, tako kot se je to zgodilo v primeru gospoda Kramarja,« je še dejal poslanec SDS.  Nenazadnje je mag. Vizjak še poudaril, da v Slovenski demokratski stranki zahtevamo ne glede na politično barvo, odgovornost tistih, ki so sporne kredite vzeli, ki so sporne kredite dali in ki so nadzirali te posle.  »Če ti ljudje ne bodo plačali svojih računov, potem sanacija bančnega sistema ne bo uspela, milijarde davkoplačevalskega denarja bodo vržene stran in bodoči rodovi bodo še bolj v bremenih dolgov, kot bi lahko bili.«

Poslanec SDS mag. Marko Pogačnik je v razpravi izpostavil, da dejstvo, »da bomo slovenski davkoplačevalci v kratki zgodovini Slovenije že drugič na račun davkoplačevalcev sanirali banke je zame dokaz, da Slovenija tranzicije ni preživela.« Po njegovih besedah je Slovenija edina med tranzicijskimi državami vzhodne Evrope, ki bo že drugič sanirala bančni sistem na račun davkoplačevalcev. Poudaril je še, da leta 1996 banke »nismo sanirali uspešno, nismo sprejeli dodatnih ukrepov, ki bi bili potrebni za to, da se ta dogodek ne bi ponovil.« Mag. Marko Pogačnik je spomnil na to, da je bila SDS prva parlamentarna stranka, ki je začela opozarjati na sanacijo bančnega sistema in da smo leta 2009 predlagali ustanovitev slabe banke. »Osebno sem prepričan, da bi v primeru ustanovitve slabe banke v letu 2009 bil bančni sistem danes saniran, bil bi dobičkonosen, ne izključujem pa, da bi bil tudi že sprivatiziran, posledice pa za davkoplačevalce, za gospodarstvo,  in za proračun bistveno manjše.« Nenazadnje je še dejal, da pričakuje, da se bo razjasnila odgovornost. »V Sloveniji smo prevečkrat lovili lisice, tistega, ki je pustil pa kurnik odprt, pa se nismo dotaknili;« je še izpostavil mag. Pogačnik.

Poslanec SDS Ivan Grill pa je v razpravi dejal, da  Vlada Alenke Bratušek in koalicija  rezultate teh stresnih testov in tudi sedaj, ko se izvaja prenos slabih terjatev na slabo banko, jemlje kot velik dosežek, kot neko zmagoslavje, kot zmago, da je to nekaj, kar ne bi bilo možno nobenemu drugemu tudi realizirati. »Pa je res to zmagoslavje? Kaj prinaša ta visoka bančna luknja skoraj 5 milijard? Zadolžitev oziroma dolg vsakega Slovenca, kot je že prej kolega Šircelj omenil, 13.500 evrov, to je tisto, kar temu tudi sledi.« je opozoril poslanec SDS Ivan Grill. 

Glede objave imen odgovornih za bančno luknjo je poslanec SDS dejal, da je »včeraj, ko je z velikim pompom nacionalni preiskovalni urad pregledoval naše zdravstvo in  obsojanja vredne korupcijske zgodbe, kjer je šlo za drobiž, bagatelo v primerjavi s temi zadevami, ki so v bančni luknji, skorajda za vsako mesto ali kjer so se te zadeve dogajale, danes že znani imena in priimki ljudi, pa je šlo za mogoče par tisoč evrov. Tukaj pa govorimo o milijardah, pa je bančna tajnost oziroma ne smemo o tem govoriti, in je še zmeraj tabu.«

Poslanec SDS Jožef Jerovšek pa je dejal, da se danes govori o bančnem breznu in ne bančni luknji ter da so koalicijski poslanci »politični nasledniki tistih, ki so bili večno specialisti za brezna. Takoj po vojni so jih polnili z deset tisoči nedolžnih ljudi, v novejšem obdobju pa so jih večinsko napolnili z ukradenim denarjem.« Ob tem je še menil, da se levica še dandanes napaja iz tega denarja tudi v politične namene, financiranje strank in »zato se tako krčevito branite debate o tem.«