Mag. Andrej Vizjak: “Minister Omerzel je lagal in zavajal javnost”
sreda, 29. 1. 2014Mag. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani, spoštovana predsednica vlade, ministrica, ministri, kolegice in kolegi. Pred menoj je relativno lahka naloga. Utemeljiti interpelacijo zoper ministra za infrastrukturo in prostor, ki si je v relativno kratkem času nabral izjemno veliko očitkov, ki jih bom razdelil v štiri vsebinske sklope.
Prvič. Zamolčanje in laži ministra za infrastrukturo gospoda Sama Omerzela, z dokumenti bomo to podkrepili.
Drugič. Nezakonito ravnanje ministra Omerzela.
Tretjič. Negospodarno ravnanje ministra Omerzela.
Četrtič. Nespoštovanje sklepov vlade in priporočil Državnega zbora.
V poslanskih skupinah, ki podpiramo interpelacijo, se zavedamo, da je sprva, ko so bili javno razkriti očitki zoper ministra, še posebej iz prve točke laži in zamolčanja, ministrova usoda visela na nitki, ki pa se je kasneje odebelila in postala vrv, ko so seveda zašli v težave tudi drugi ministri koalicije, gospod Jakič, gospod Pikalo in še kdo. Potem se je očitno koalicija odločila, da zaradi preživetja ohrani relativno visoko toleranco do ravnanj svojih članov Vlade. In to je problem. Mislim, da je to problem za našo državo in je prav, da o tem spregovorimo v tem parlamentu.
Še nekaj. Minister Stepišnik, ki je danes poslanec, je moral oditi, ker je Vlada rekla, da bo spoštovala visoke standarde. Sedaj ko smo pravzaprav soočeni z relativno podobnimi ali s celo hujšimi očitki zoper ministra druge politične garniture, so ti standardi razvodeneli in se koalicija oklepa nadaljnje oblasti, tudi za ceno javno izraženih očitkov, zgražanj in seveda več kot utemeljenih argumentov.
Zamolčanje in laži ministra za infrastrukturo gospoda Sama Omerzela
Torej prvič, spoštovani, omenil sem težke besede, laži in zamolčanja. To so težke besede in jih ne bi izrekel, če ne bi bil vanje 100% prepričan tudi osebno. To bom tudi dokazal in argumentiral.
Minister Omerzel je, kot kandidat za ministra, na zaslišanju pred Odborom Državnem zbora za infrastrukturo izjavil, da je opravljal dva posla za državo in sicer da je prejel 75 tisoč evrov v okviru Eureke in da je opravljal posle vzdrževanja cestno vremenskih postaj od leta 2008 dalje za Dars. Minister Omerzel je tudi ob kandidaturi jasno, citiram, povedal: »Ne bom podpisoval novih pogodb v primeru, da bom izbran za ministra.« Dobesedna navedba in še več. V odgovoru na interpelacijo je tudi povedal, da je takrat na hearingu javno razkril vsa obstoječa poslovna razmerja z družbo Dars. Se pravi, če prav razumemo, nedvoumno je ta posel glede vzdrževanja cestno vremenskih postaj edini posel z Darsom. Pa ni res. Minister je zamolčal in tudi zavajal, da je že več let opravljal dela za Dars in sicer servis in letno umerjanje merilnikov slanosti. Niso cestno vremenske postaje. Ta posel je želel opraviti tudi letos, pa mu je javno razkritje to preprečilo in bom kronološko z dokumenti to dokazoval v nadaljevanju.Merilniki slanosti Sobo 20. Dars vsako leto umerja pred zimsko sezono, to se pravi pošlje jih v servis in kalibracijo in to delo je preko naročilnice opravljalo doslej podjetje Lastinski, ki je zastopnik proizvajalca merilnikov, Boschung Mecatronic.
8. oktobra 2013, lani oktobra torej, prejme Dars ponudbo podjetja Lastinski d.o.o. za umerjanje merilnikov slanosti. Nekaj dni kasneje oziroma konkretno 21. oktobra je Dars poslal, na podlagi tega, naročilnico podjetju Lastinski v umerjanje in servis. Vrednost te naročilnice brez DDV znaša torej 12 tisoč 624 evrov. Zanimivo. To je zelo pomemben dokument.
30. oktobra, Andrej Vidmar, zaposlen kot skladiščnik pri Dars v avtocestni bazi Ljubljana – Grič 54, podpiše izjavo s prilogami, da je prevzel 28 kosov merilnikov slanosti. Izjavi je priložen tudi podpisnik, kje so vse ti bili prevzeti. To se pravi: družba Lastinski je šla po te merilnike slanosti 30 oktobra 2013. Minister Omerzel je večkrat javno povedal, da je dobil naročilnico in potem je vse skupaj nemudoma vrnil nazaj, pozabil pa je povedati, zamolčal in lagal je, da je 30. oktobra predstavnik podjetja šel na vse avtocestne postaje prevzet merilnike slanosti. Zakaj jih je šel prevzet – zato, da jih bo umerjal.
22.11. je prav tako skladiščnik Robi R.C. na Darsu podpisal izjavo, da je prejel 14 kosov merilnikov slanosti nazaj. To se pravi, Lastinski je vrnilo merilnike slanosti. In 3.12., šele po javnem razkritju, se odpove podjetje Lastinski nadaljnjemu delu. To se pravi, več kot očitno in jasno je, spoštovani gospodje, da je družba Lastinski še 30.10. nameravala servisirati in kalibrirati merilnike, saj jih je prevzela na cestninskih postajah. Ni jih dobila poslane s strani Darsa, ampak jih je prevzela na cestninskih postajah. Šele po medijskih objavah se je gospod Omerzel premislil in nehal poslovati, skratka, povedal, da tega več poslej ne bo delal.
Vsak posel na podlagi nove naročilnice je nov posel. Vesel sem, da nekateri zmigujete z glavami, kajti tega verjetno niste vedeli doslej, ker vas je zavajal. Torej, vsak posel na podlagi naročilnice je nov posel. In minister se je ob nastopu zavezal, da njegovo podjetje ne bo sklepalo novih poslov. Kljub temu je prevzel 28 merilnikov v kalibriranje in servisiranje. Torej, še huje, če minister ne bi nameraval umerjati merilnikov slanosti in jih servisirati, bi verjetno to pravočasno, pred sezono, sporočil Darsu, da bi lahko le-ta prenesel licenco na drugega oziroma da bi ta lahko dal drugemu to delat pred sezono. Danes še ni usposobljenih, ki bi lahko to delali namesto firme Lastinski, merilniki slanosti niso umerjeni in posledično so lahko naše ceste bodisi nevarne bodisi se Dars vede negospodarno, ker jih presoli. To so pa posledice tega ravnanja, da se je poslu odrekel šele na podlagi medijskih objav. Še enkrat poudarjam, na zaslišanju in v odgovoru na interpelacijo je minister ta posel povsem zamolčal, kljub temu, da ga je izvajal, in kljub temu, da ga je nameraval izvajati tudi v letošnjem letu.
Drugi posel ministra Omerzela, ki ga je ob hearingu navedel. Rekel je, da je opravljal vzdrževanje cestno-vremenskih postaj za Dars. Pri tem pa je na hearingu 2. aprila tudi jasno povedal, da ne bo podpisoval novih pogodb v primeru, da bo izbran za ministra. Zdaj pa, spoštovani, nekaj kronologije o tem dogodku in nekaj dokumentov.
20.10. Dars pošlje družbi Lastinski razpisno dokumentacijo za vzdrževanje vremenskih postaj s povabilom za ponudbo.
Nakar 12.11. lani pošlje družba Lastinski ponudbo in hkrati s ponudbo sledi pogajanje. In tu, spoštovani, imam zapisnik o pogajanjih med predstavniki družbe Lastinski in predstavniki Darsa. To pogajanje je trajalo 20 minut in izpogajali so se za znižanje cene, reci in piši, 0,6%.
Spoštovani, povejte mi, kako se lahko pogaja Dars, ki je bil takrat že pod plazom kritik ministra in njegova uprava, pogaja s predstavniki njegove firme za ceno za vzdrževanje cestno-vremenskih postaj. Kako se lahko to pogaja? Ali ni to več kot očitno navzkrižje interesov? Je, jaz mislim, da je. To se pravi, 20 minut so potekala pogajanja, izpogajali so se za 0,6%.
Naprej. Tukaj imamo izjavo o končni pogodbeni ceni. Kot sem povedal, je da 0,6% nižja kot je bila izhodiščna cena. Še podatki o podizvajalcih. Pooblastilo gospodu Mitji Vebru za zastopnika Lastinskega in posel je bil pripravljen za podpis. Medijske objave so preprečile uskladitev te pogodbe. Kljub temu, da je minister rekel in lagal, da novih pogodb z Darsom ne bo podpisoval. Naredil je vse, da pride do nove pogodbe z Darsom. Pogajal se je, izpogajal se je, o tem so zapisniki, ki sem jih pokazal, vsem so lahko tudi na ogled posla, zaradi objav na koncu ni sklenil. In sporočil 5. 12., to se pravi en teden po medijskih objavah, da se tega ne gre več naprej, ko so se verjetno »zdilali« in zmenili v okviru lastne stranke. Torej več kot očitno je, da je minister želel to pogodbo podpisati podpisati. O tem priča vsa kronologija dogodkov. In še nekaj, v kolikor je podjetje Lastninski resno nameravalo prenesti posle na drugega, bi to storilo pravočasno, ne z odpovedjo 5. 12.
Govorimo o vzdrževanju cestnih, vremenskih postaj na avtocestah, ki so še kako pomembne zlasti v času zime in še danes je veliko vprašanje, kako se ta posel vrši in seveda, ali se vrši tudi optimalno. Zdaj pa, zanimivo, kako je, to priča tudi o karakternih lastnostih gospoda Sama Omerzela, kako je Lastninski prišel do tega posla. To je zelo zanimivo. Do leta 2008 je vzdrževanje vremenskih postaj izvajalo z licenco podjetje Tames. Potem se je leta 2008 zgodila sprememba in je ta posel prevzel Lastinski. Lastinski si je pridobil avgusta tudi certifikat, in kdo je bil takrat zaposlen za to področje na Darsu? Gospod Anton Žagar. Gospod Anton Žagar je seveda kasneje bil večkrat nagrajen za ta posel, enega bom omenil kasneje, minister ga je predlagal za v. d. direktorja direktorata za infrastrukturo. Vlada ga je tudi imenovala. Seveda potem se je izkazalo, da je gospod Žagar ovaden, in da je, celo Dars ga toži zaradi javnega naročila z gasilskimi aparati v višini 2,9 milijonov evrov, gospod Žagar postane svetovalec direktorja na Slovenskih železnicah, zopet v portfelju ministra Omerzela.
Jaz ne vem, če je kaj drugega možno kot da se to imenuje klientelizem. To se pravi, človek, ki na eni strani omogoči podjetju, da prevzame posel v družbi Dars, dobi za nagrado funkcije, ko ta, ki je pridobil posel, postane minister.
Torej prva pogodba o tem poslu je zelo zanimiva. In sicer, prava pogodba je bila podpisana 26. 11. In jo imam tukaj. Prva pogodba med Darsom in podjetjem Lastninski. To je prva pogodba, ki je podpisana in zanimive določbe ima. In sicer, notri piše, da je pogodbena cena 171 tisoč evrov 825, pogodbeni rok 15 mesecev in začne veljati od veljavnosti pogodbe. Veljavnost pogodbe takrat, ko je podpisana. To pogodbo je podpisal sam minister Omerzel. In poglejte zanimivo, manj kot en mesec dni kasneje, to se pravi 19. 12., sledi prvi račun iz te pogodbe, prvi račun pa je kar za sedem mesecev za nazaj izstavljen. To se pravi, iz tega računa je vidno, da je obračunanih 7 mesečnih pavšalov v višini 33 tisoč 250 evrov brez davka. To se pravi, on je manj kot mesec dni po sklenitve pogodbe izdal račun za 7 mesečnih pavšalov.
To so papirji, spoštovani, jaz si ne izmišljujem. To so dokumenti, ki pričajo o tem. Kdo od nas bi danes izdal račun za sedem mesecev za nazaj in preživel kot funkcionar, me zanima? In kako so seveda začeli sodelovati gospod Žagar in gospod Omerzel.
Zanimivo je, da je, kot sem povedal podjetje Lastinski začelo vzdrževati cestno vremenske postaje in ta posel prevzelo od podjetja Tames. In človek bi mislil, da bo seveda ugodnejša ponudba na novo, kot je bila stara. To se pravi, da je to racionalna zadeva, pri čemer je minister Omerzel s pogodbo vpeljal in z računi tudi, ki pričajo kasneje, čisto eno novost, mesečni pavšal, ki je bil v začetku 4.750 evrov na mesec. To se pravi, zaračunaval je mesečni pavšal, ki ga prej ni bilo. Podjetje Tames ga ni poznalo. In to je seveda izstavil in fakturiral Darsu. Mesečni pavšal. Ne glede, kaj naredijo mesečni pavšal. In seveda tudi cena intervencij je bila vsaj za 50% podjetja Lastinski dražja od podjetja Tames. Se pravi, tako pride do posla podjetje Lastinski.
Ampak še en posel je, ko govorimo o podjetju Lastinski, je pa prvi posel z Darsom, ki ga je tudi zamolčal, je bil pa sicer enkratni. In sicer leta 2008, točno 29. 2., pošlje podjetje Lastinski ponudbo Darsu za izdelavo študije o upravičenosti uporaba ploščatih kablov pri izvedbi električnih inštalacij v predorih oziroma drugih objektih v specifičnimi zahtevami. Zopet gospod Anton Žagar to prejme in izda, ne morete verjeti, nekaj dni kasneje, 3. 3. 2008 naročilnico podjetju Lastinski d.o.o. v vrednosti 33.000 evrov za izdelavo študije upravičenosti uporabe ploščatih kablov pri izvedbi električnih inštalacij v predorih oziroma drugih objektih s specifičnimi zahtevami. To pričajo ti dokumenti. Sledi pogodba, tudi ta je tu, ki je sklenjena, podpisal jo je gospod Omerzel, 1. 8. 2008, ki ima znesek 34.620, izdelava študije upravičenosti uporabe ploščatih kablov pri izvedbi električnih inštalacij v predoru. Po analizi Darsa je ta študija, ki je bila opravljena, prevod prospektov, ki so jo zaračunali v vrednosti 34.000 evrov povsem neuporabna za Dars, nikoli je niso uporabili in je bil torej več kot očitno posel, ki je bil med gospodom Žagarjem in podjetjem vnaprej dogovorjen, se ve točno in jasno s kakšnim namenom.
Torej, spoštovani, vse te stvari je gospod zamolčal in tudi lagal, da ni imel drugih poslov z Darsom na hearingu pred matičnim delovnim telesom. In verjetno, jaz ne poznam vaših internih sestankov, ki ste jih imeli, kaj je vse tam povedal. Ampak vse to, kar je tu napisano, je podkrepljeno z dokumenti, ki sem jih pravkar citiral.
Nezakonito ravnanje ministra Omerzela.
Drugo, kar gospodu Omerzelu očitamo, sedaj prehajam na drug sklop, čeprav se ti sklopi nekako prepletajo, je nezakonito ravnanje gospoda Omerzela. In sicer očitamo mu kršitev petega odstavka 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je minister kršil s tem, ker v enem mesecu po nastopu funkcije na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ni posredoval podatkov o podjetju Lastinski inženiring d.o.o., katerega izključni lastnik je. V zakonsko določenem roku ni posredoval naziva matične številke in sedeža subjekta, s katerim je minister povezan oziroma za ta subjekt veljajo omejitve poslovanja. Zakon je minister kršil s tem, ko ni poskrbel za to, da bi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, katere odgovorna oseba je, kot organ, v katerem minister opravlja funkcijo, v 15-ih dneh Komisiji za preprečevanje korupcije posredoval seznam subjektov, s katerim je minister povezan oziroma za ta subjekt veljajo omejitve poslovanja.
Ministru tza infrastrukturo očitamo neposredno kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Minister se v svojem odgovoru na interpelacijo zgovarja, da je šlo za prekršek, ne vedenje, nepoznavanje predpisov, da ni nič narobe naredil, ker je kršil zakon. To je cel, ne vem, tekst, na strani in pol, tega odgovora in spoštovani, če en minister smatra za kršitev zakona kot en neznaten, ki govori o korupciji, o integriteti, kot en neznaten prekršek. V kakšni državi živimo?
In Zakon o slovenskem državnem holdingu, polovica tega zakona govori o integriteti, o preprečevanju korupcije, o ne vem še o čem. Tukaj pa en funkcionar, ki je posredoval to svoje stališče do očitne kršitve, saj to pa ni mogel zamolčati. Tukaj pač ne gre, če nisi nisi nekaj naredil, to imenuje kot neka stvar, ki se pač zgodi, tisti, ki veliko delajo, potem je seveda to en problem, ki je v naši družbi rezultiral v to, da imamo ne nazadnje tudi tak nizki rejting, ko govorimo o integriteti in korupciji.
Torej, vse izjave ministra potrjujejo, da minister ni posredoval podatkov Ministrstvu za infrastrukturo in prostor o podjetjih, s katerim so oni in njegovi ožji družinski člani povezani oziroma katera skladnost s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije veljajo omejitve poslovanja. Posledično prav tako minister ni poskrbel za to, da bi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kot organ, v katerem minister opravlja funkcijo v 15-ih dneh Komisiji za preprečevanje korupcije posredovalo seznam podjetij, s katerimi so oni in ožji družinski člani povezani in za te veljajo omejitve poslovanja.
Druga konkretna kršitev zakona. Ministru očitamo kršitev določb zakona o javnih uslužbencih in podzakonskih aktih, izdanih na njegovi podlagi, ker minister več kot 8 mesecev ni sprožil natečajnega postopka za direktorsko mesto generalnega direktorja geodetske uprave in dopustil, da organ v sestavi več kot 6 mesecev vodi predstojnik po pooblastilu in sicer v času, ko ima ta organ izjemno zahtevno nalogo, torej nalogo obračunavanja in določitve zneskov davka na nepremičnine in vseh opravil, s tem povezanih, tudi pošiljanje informativnih izračunov in podobno.
Zakon o javnih uslužbencih namreč v devetem odstavku 83. člena med drugim določa, da v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena lahko brez javnega natečaja največ 6 mesecev naloge na tem področju opravlja vršilec dolžnosti. To pomeni, da minister za infrastrukturo ni sprožil natečajnega postopka za imenovanje direktorja Gurs-a, niti ni predlagal vladi imenovanje vršilcev dolžnosti za čas za imenovanje direktorja, v skladu z javnim natečajem, kar bi bil dolžan storiti že davno. Gospod Aleš Seliškar, ki opravlja to nalogo je seveda funkcijo vodenja organi v sestavi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor opravljal samo na podlagi pooblastila ministra in to več kot 8 mesecev, kar predstavlja grobo kršitev zakona.
Negospodarno ravnanje ministra Omerzela.
Spoštovani, nadaljeval bi s področjem, ki je relativno obsežno in se nanaša na negospodarno ravnanje ministra Omerzela in teh elementov je kar nekaj. Enega oziroma dva smo navedli v interpelaciji. Ministru Omerzelu očitamo oškodovanje davkoplačevalcev, ki ga je minister storil s tem, ko je pri izbiri ponudnika v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku z naslovom Izdelava in dobava registrskih tablic za motorna in priklopna vozila izbral ponudnika, katerega ponudba je bila za dvakrat višja od konkurenčne ponudbe. Davkoplačevalci bodo zato plačevali višjo ceno za te storitve oziroma te izdelke. In zakaj je šlo? V postopku javnega naročila je minister za infrastrukturo oziroma so na ministrstvu prejeli dve ponudbi, minister pa je kot najugodnejšega ponudnika izbral Kik d.d. in sicer za ceno slabih 13 milijonov evrov oziroma točno 12 milijonov 951 tisoč 753 evrov, brez DDV. Oddana je bila tudi skupna ponudba nemškega podjetja in podjetja, registriranega v Ljubljani, ki pa je bila nepravilna in je bila izločena. Vrednost te ponudbe je bila 6 milijonov 500. Minister je med dvema prejetima ponudbama za izdelavo registrskih tablic seveda izbral 2-krat dražjo ponudbo, to je tisto v višini slabih 13 milijonov evrov. Zelo zanimivo je, da je minister večkrat, tudi javno povedal, tudi na poslansko vprašanje poslanca Zvonka Černača, da ni in se je distanciral od sklenitve tega posla, čeprav je jasno, da je sklep o izbiri minister podpisal 31. 7. 2013. Minister je tudi razlagal, da je tako v bistvu pocenil projekt.
V takšnem primeru kot so te registrske tablice bi vsak gospodaren minister, ko dobi ponudbo, ki je dvakrat dražja od neke ponudbe, ki je zaradi nekih formalnosti neustrezna, najmanj kar je ponovil razpis in stremel k temu, da dobi cenejšo ponudbo. Minister Omerzel je izbral »prvo pa v drvo« pravimo, najdražjo ponudbo, 13 milijonov evrov, kljub temu, da je razpolagal s papirji, da bi lahko ta posel nekdo naredil tudi pol ceneje, pa seveda ni za to bilo ustreznih, ni bilo, zaradi formalnosti je bila ta ponudba neustrezna.
Drugo negospodarno ravnanje, ki ga bodo davkoplačevalci še bolj občutili, se nanaša na TEŠ 6, na Termoelektrarno Šoštanj. Jaz ne bom na dolgo in široko razlagal o tem, kajti o tem smo že veliko tega povedali, vendar bi strnil naše očitke v nekaj alinej.
Prvič. S poroštveno pogodbo in zakonom o poroštvu o najetju posojil v višini 440 milijonov evrov za kreditiranje tega projekta, so bili določeni tudi pogoji za ta projekt. Eden izmed ključnih pogojev je bil omejitev investicije navzgor na dobro milijardo in 300 milijonov evrov. Minister je tudi na hiringih zatrjeval, da bo treba to spoštovati in pogodbeno ceno, kar se da znižati. Nekaj mesecev po tem je bil minister brez enega verodostojnega, potrjenega, sprejetega, recenziranega dokumenta prepričan, da bo ta investicija za 130 milijonov dražja. Čim minister da takšno informacijo tistim, ki so pripeti na ta projekt, je prosti lov za teh 130 milijonov evrov, namesto da bi minister s svojimi ravnanji povzročil, da se ta projekt poceni od teh, vidimo, da se da. Danes imamo kar nekaj primerov, da zaradi nižjih gradbenih del se da kak projekt poceniti, je ta projekt zopet se napihnil in zrastel. In kaj je lepšega za vse tiste, ki so na te seske pripeti in tisti, ki še niso, če minister javno pove, da je prepričan, da bo ta investicija dražja, kot je s poroštvenim zakonom in pogoji, ki so bili v tem parlamentu dani, bila omejena. S tem je po moji oceni ravnal zelo negospodarno in dejansko povzročil, da ta investicija tudi bo dražja in vprašanje za koliko. To bomo zvedeli ko bo narejena, saj še nobenega dokumenta ni sprejetega.
Še huje. Vlada se je s to problematiko večkrat na sejah seznanjala in je tudi sprejela ustrezne sklepe, ki jih minister za infrastrukturo ni izvršil. Najbolj mu zamerimo neizvršitev dveh sklepov in priporočil, potem kasneje, parlamenta, to je to, da ni storil vse, da bi to investicijo omejil v skladu s poroštvenim zakonom in poroštveno pogodbo. In drugo, zelo s tem povezano, da ni naredil niti ene aktivnosti, da bi ugotovil nezakonito ravnanje vodstev, vseh organov, tudi nadzornih organov, Termoelektrarne Šoštanj in holdinga slovenske elektrarne. Nasprotno. Gospod Milan Medved, ki je dolgoletni direktor Premogovnika Velenje še danes sedi na tem položaju, kljub temu, da vsi polemizirajo z njim, da za 2,25 evrov za giga joul, ne bo mogel kopati premoga v Premogovniku Velenje. To se pravi nič ni narejenega na podlagi teh sklepov, ki bi pripeljal odgovorne za slabo voden projekt in negospodarno voden projekt, pred obličje roke pravice, če temu lahko tako rečem.
Pri tem negospodarnem ravnanju bi verjetno lahko našteval, pa to bomo v razpravi, tudi njegov mačehovski odnos do vzdrževanja cestne infrastrukture. To, da minister ni vztrajal pri sredstvih za nujno vzdrževanje mostov in cest v tej državi ob proračunski diskusiji, poslal v proračunsko obravnavo dokument, ki evidentno kaže na to, da bodo ceste zaprte, mostovi zaprti, da bo izmenični promet, je, milo rečeno, negospodarno in nedostojno od prometnega ministra.
Drugo negospodarno ravnanje. Samo še eno takšno. Termoelektrarna Trbovlje, energetska lokacija v Zasavju, s katero so se vsi doslej trudili, da iz nje nekaj nastane, tudi minister je na hearingih zelo jasno povedal, da bo tam nekaj se nastalo in razvilo, je pravzaprav v takšni situaciji, da bodo jutri zaprli, kar se tiče povezave z RTH, so pravzaprav že postopki prenehanja delovnega razmerja, sproženi. Nič ni narejenega, spoštovani, tudi opustitev dolžnih ravnanj je v tem primeru izjemno negospodarno ravnanje.
Jaz se bom ob tem navezal tudi na nepodelitev in nespoštovanje dogovora o sodelovanju štirih koalicijskih strank. V tem dogovoru je zelo malo konkretnih zavez oziroma obljub ampak nekaj smo jih pa našli. In dve, ki jih bom naštel, sodita v resor ministrstva za infrastrukturo, pa nista bili izvršeni, pa sta zelo konkretni. Prva taka zaveza je, da bo v nekaj mesecih po nastopu koalicije podpisana koncesijska pogodba za izgradnjo srednje Save. Podpisana koncesijska pogodba, še danes ni, pa je že 10, 11 mesecev od nastopa Vlade Alenke Bratušek. Še danes ni te koncesijske pogodbe. Dela še škoda, projekt stoji. Nobena prejšnja Vlada, spoštovana premierka, se ni zavezala, da bo v štirih mesecih po nastopu podpisala to pogodbo, vaša se je in to ni spoštovala. Nobena prej pa se ni zavezala konkretno za rok.
Druga stvar, ki je tudi konkretna. V dogovoru o sodelovanju političnih strank ste zapisali, da boste v treh mesecih, se mi zdi, ali štirih, treh mesecih, skratka to bi moralo biti do poleti lani narejeno, znižali ceno električne energije za 10% za industrijski odjem. Koliko se je znižala cena električne energije za industrijski odjem – sigurno ne za to ceno, pa tudi za polovico ne te vrednosti, kot ste obljubili, kar sodi v resor ministra Omerzela.
Spoštovani! Dotaknil bi se še ene, po moji oceni zelo problematične zadeve, ki jo je gospod minister sprožil v zadnjih dneh oziroma v zadnjih tednih. In sicer, minister Omerzel je evidentno zavajal poslance Državnega zbora, lagal poslancem, lagal dobesedno, na 30. nujni seji Odbora za infrastrukturo in prostor dne 21.1.2014. Sam sem bil, spoštovani, tam udeležen in kaj takega še sam nisem od ministra doživel, pa sem četrti mandat v parlamentu. Pa bom zelo kronološko in z magnetogramom podkrepljeno to potrdil. Iz magnetograma te 30. nujne seje Odbora za infrastrukturo in prostor je razvidno, da je na mojo pobudo, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor predloži Državnemu zboru poročilo Državnega pravobranilstva glede izvršitve 7. sklepa Vlade, ki je bil sprejet na Vladi 15.7.2013, ki se glasi: »Državno pravobranilstvo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvom za finance v roku 3 mesecev pripravi poročilo o zakonitosti ravnanj organov HSE in TEŠ.« To je Vlada sprejela. In kasneje, dva dni kasneje je parlament tudi soglašal in dal priporočila Vladi.
Minister je povedal, navajam dobesedno, da »je v postopku pridobivanja vseh dovoljenj, da gre lahko s tem gradivom, poročilom torej naprej, in zaradi občutljivosti postopka je s strani pravobranilstva nam bilo svetovano,« zdaj to dobesedno citiram, »nam bilo svetovano, da v tem trenutku še ne gremo s poročilom v javnost. Seveda, v trenutku, ko bomo imeli pozitivno mnenje s strani pravobranilstva, pa tu ne vidim absolutno nobene težave, da to poročilo tudi objavimo.« Minister Omerzel je še povedal: »Nobene težave ni, da se to vsem tudi predstavi v trenutku, ko bo Državno pravobranilstvo dalo zeleno luč, da se to lahko zgodi. Torej, določene postopke je treba spoštovati,« ne vem, katere postopke, tega ni povedal, »jaz kot minister jih spoštujem, in v trenutku, ko bo Državno pravobranilstvo dalo zeleno luč, da to poročilo lahko gre naprej, bo tudi šlo naprej.«
Se pravi, več kot očitno minister – ker smo predlagali, da bi to poročilo dobili – pravi, da tega poročila ne moremo dobiti, ker ni za objavo, ne vem, ni dostopno poslancem Državnega zbora neko poročilo pravobranilstva, ki naj bi govorilo – poslušajte! – o zakonitostih ravnanj organov HSE in TEŠ v primeru izgradnje 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj. Smo mislili, kaj v tem poročilu je, in minister pravi, da v tem poročilu ni nič kaj obremenjujočega. Seveda je več kot jasno, da tako poročilo je dostopno javnosti in tudi poslancem, seveda, ne glede na to, če bi nosilo kakšno stopnjo zaupnosti. In potem dva dneva kasneje, torej 23.1.2013, je Državno pravobranilstvo na zahtevo treh članov Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ predložilo Komisiji Državnega zbora za nadzor javnih financ dopis s 3.10. z naslovom »Projekt ureditve nadomestnega bloka TEŠ 6, odgovori na vprašanja«. Namreč, Ministrstvo za pravosodje je na vprašanja, ki so bila zastavljena šele septembra lani, kljub temu, da je bil sklep Vlade sprejet in je dal 3 mesece časa, da odgovorijo glede zakonitosti ravnanj organov, torej šele septembra je naslovilo na pravobranilstvo vprašanja, ki pa se sploh niso nanašala na zakonitost ravnanj organov HSE in TEŠ, temveč na možnosti izpodbijanja pogodbe med TEŠ in Alstomom, in so v ta namen postavili tudi nekaj vprašanj. In iz dokumenta, ki smo ga potem tudi dobili, prvič, izhaja, da ne nosi nobene stopnje zaupnosti, drugič, izhaja, da je bilo pripravljeno že oktobra lani. In minister je lagal na Odboru, da je v postopku pridobivanja, da bo to lahko nam sporočil naprej. Spoštovane poslanke in poslanci, kako lahko takemu ministru še kdajkoli karkoli verjamemo, kar nam bo zatrdil v tem parlamentu? Kako mu lahko kaj verjamemo? Jaz mu ne verjamem nič več. Pa ne samo zaradi tega, ker je zamolčal stvar in hearingu, to se kar kopiči. In kako bomo jutri sedeli na seji odbora, kjer bo zopet nekaj povedal, kjer bomo morali vse to, kar bo povedal, preverjati preko drugih inštitucij.
Ali tak človek, spoštovane kolegice in kolegi, zasluži, da je minister slovenske vlade? Jaz sem prepričan, da ne. Tak človek, ki ne zna ločiti med tem kar je javna funkcija najodgovornejšega ali pa, bi rekel, najbolj pomembna javna funkcija izvršilne veje oblasti, kot je minister te vlade, in hkrati posli z državo na istem področju. Minister je evidentno hotel, pa so ga mediji k tem prepričali in potem seveda pritiski koalicije, ko so bile te medijske objave objavljene, ko je minister pravzaprav zaradi teh pritiskov odstopil od teh poslov, hotel jih je pa narediti. In na koncu je rekel, da se je odpovedal tega posla, pri čemer je pa javno zatrjeval in hearingu zatrjeval, da ne bo sklepal novih pogodb. Minister je hearingu zamolčal posel glede merilnikov slanosti. Ni povedal o tem nič. Rekel je, ko sem dobil naročilnico sem jo vrnil. Prvič, minilo je več kot mesec dni od prejetja in tistega, ki je naročilnico poslal nazaj. Naročilnico je prejel oktobra, merilnike je prevzel novembra, naročilnico z dopisom, da to ne bo delal je pa vrnil decembra. Poglejte, to so dokumenti. Lahko jih pogledate. Z veseljem vam jih pokažem. In tak minister, ki ne loči kaj je opravljanje javne funkcije med svojim zasebnim poslom, pač, po moji oceni, ne more biti minister. Veste kaj je še hujša posledica tega? Da je zaradi tega, ker je hotel ta posel pridobiti, pa se mu je tik pred sklenitvijo izjalovil, da to Dars ne more sedaj početi. Ne more umerjati merilnikov slanosti, nihče tega ne dela. V zimskem času, danes, ko imamo sneg na cesti, imamo neumerjene in neservisirane merilnike slanosti zaradi tega, ker v tem času se to pač ni moglo prenesti na drugega. In jaz bi bil v vse tiste, ki dvomite v to, bi veljalo povprašati Dars, kako danes to počne. To bi bilo res zelo dobro. To je ena stvar. Druga stvar, vremenske postaje enako. Vremenske postaje je seveda gospod Omerzel naredil vse, da bi prišel do posla, in na koncu ni prišel, ker so ga k tem preprečile javne objave in seveda verjetno vaši ultimati. Kako je s prenosom in kdo to danes dela je veliko vprašanje. Strojev z nekaj zaposlenimi, kamor naj bi to prešlo, je veliko vprašanje, kako je s tem. Se pravi, ne gre samo za to, da je želel posel pridobiti. Tudi Dars je pustil na suhem, po domače povedano, da se ni mogel pravočasno pripraviti na novega izvajalca teh poslov.
Spoštovani, jaz tu notri ne bom zahajal še na eno področje, to bo v razpravi velikokrat slišano, to je področje avtošol. Je zelo zanimivo kdo je postal sedaj direktor te agencije, ko je bil razrešen gospod Franc Pojbič in je minister javno zanikal, da je bil že sredi lanskega leta obveščen o težavah in o postopkih, ki potekajo in da od takrat naprej ni naredil praktično nič. Gospod Žlender je zaradi tega tudi odstopil. In sedaj je prevzel vajeti zvezd partijski oziroma Zaresov kader, ki ima zelo zelo sprejemljivo strankarsko izkaznico in je seveda pravi, da lahko to počne. In, mimogrede, dobivamo cele kupice anonimk oziroma tudi ne anonimk podpisanih pisem o koliziji interesov med tem gospodom, konkretno Velovim in njegovimi poslovnimi dejavnostmi do sedaj.
Torej, gospe in gospodje, jaz menim, da bi sedanja koalicija morala imeti vsaj take, če ne višje standarde in ničelno toleranco do koruptivnih ravnanj, to se pravi vsaj takšno ali višje kot jih je imela v primeru ministra Stepišnika. Minister Stepišnik je bil odstavljen, čeprav je dal sam odstop, to je bil pač osamljen primer.
Če bi bil takrat z ministrom Stepišnikom še v paketu gospod Omerzel ali gospod Pikalo ali gospod Jakič, bi verjetno preživel gospod Stepišnik. Jaz sem prepričan, tako pa, ker ste bil edini na udaru, vas je pozitivna Slovenija reskirala. Jaz sem pravzaprav vesel, da je Pozitivna Slovenija imela načelno držo nekaj tednov po izbruhu teh afer, vendar ko so se pojavile še druge, ste se za celo ohranitve koalicije odločili, da boste to pokrili. Pokrili boste ta ravnanja gospoda Omerzela in njegove firme in vseh teh, ki so s tem povezani, tudi gospoda Žagarja. Pokrili boste verjetno tudi ostale, ki bodo verjetno na tapeti v prihodnjih