Mag. Andrej Vizjak: "Factor banka in Probanka projektni banki gospodarske elite s političnim pedigrejem"
petek, 20. 9. 2013Mag. Vizjak je na seji DZ izpostavil prepričanje, da je bila država v teh dveh bankah nadpovprečno nesorazmerno izpostavljena in je na nek način financirala sporne finančne operacije.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog priporočila o problematiki reševanja zasebnih bank Probanke in Factor banke z denarjem slovenskih državljanov. Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V razpravi je sodeloval poslanec SDS mag. Andrej Vizjak.MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani! V primeru Factor banke in Probanke ne gre za nobeni sistemski banki, temveč gre za projektni banki gospodarske elite s političnim pedigrejem. Več kot očitno je, da sta ti banki bili ustanovljeni za posebne operacije parkirišča in tajkunske kredite. Slišali smo, katera podjetja so v ozadju, kateri tudi bivši politiki, celo bivši predsednik Državnega zbora, gospod Herman Rigelnik, stoji kot povezana oseba v lastniški strukturi teh bank in več kot očitno je, da so bile aktivnosti te banke vse prej kot usmerjene v neko skrb za varčevalce, za stabilnost finančnega sistema, bolj je jasno, da je šlo pravzaprav za posebne finančne institucije posebnih ljudi za posebne projekte. Nič narobe, če gredo takšni konglomerati k vragu, če se seveda zavozijo, vendar nastane tukaj problem, če je država izpostavljena v teh institucijah, finančnih institucijah prekomerno. Na matičnem delovnem telesu, Odboru za finance, smo slišali, da v teh dveh sistemih država, državna podjetja, občine, zavodi, izpostavljena s preko 650 milijonov evrov. To se pravi, to je tretjino bilančne vsote obeh bank in spoštovani guverner, v kateri sistemski banki v Republiki Sloveniji v državni lasti je država z, v najširšem smislu, toliko izpostavljena kot v teh dveh zasebnih bankah, ki imata zgolj slab 4% tržni delež? Prepričan sem, da je bila država v teh dveh bankah nadpovprečno nesorazmerno izpostavljena in je na nek način financirala te operacije, o katerih sem govoril. Ščitila je likvidnost teh bank, kajti te banke bi morale propasti že bistveno prej, če bi država oziroma z državo povezane osebe na svoje sredstva gledala kot dober gospodar in jih potegnila ven iz teh nečednih poslov. Temveč ne. Država je vztrajala v teh bankah, občine in tako naprej, ker so tudi nekoliko špekulirali zaradi višjih obrestnih mer. Jaz mislim, da je vaš predhodnik ubral 62 neučinkovitih ukrepov, ki so rezultirali na koncu v to mantro, o kateri danes govorimo. Če bi regulatorna oblast ukrepala odločneje, pravočasno, o tem bančnem sistemu in v tem konkretnem primeru do teh žalostnih posledic za slovenske davkoplačevalce danes ne bi prišlo.
Spoštovani guverner, zanima me, kako komentirate in zakaj, po vaši oceni, je prišlo do tako visoke izpostavljenosti države in z državo povezanih oseb v teh konkretnih bankah? Zakaj, recimo, niso občine in drugi varčevali v bankah, ki ponujajo le nekoliko več varnosti, ne nazadnje tudi zaradi državnega lastništva in zaradi tega, ker imajo in nosijo nek sistemski pomen?Najbolj me skrbi, spoštovani guverner to, da stres testi v teh dveh bankah ne bodo dokončani. Kar pomeni, da ne bomo nikoli seznanjeni z vzroki, z odgovornostjo slabih terjatev in nenazadnje s posledicami, ki jih bodo nosili odgovorni za to. Prepričan sem, da bi skozi dokončanja stres testov nalili slovenski javnosti več čistega vina, kot pa jih bo lahko to z nadzorovano likvidacijo na podlagi likvidacijskega načrta. Menim torej, da manever hitre likvidacije oziroma likvidacije v tem trenutku ni samo posledica zmanjšanja likvidnosti, lahko je bil to zgolj povod, dejanski vzrok je pa, da se prikrijejo nečednosti, ki so se dogajale v preteklosti in katerih so polne bilance teh bank.Zanimivo je tudi, kako to, da so zgolj v nekaj tednih poslabšale likvidnost, ko pa je država s 300 milijoni evrov depozita, kot smo slišali, in 650 milijonov siceršnje izpostavljenosti, verjetno tudi v okviru obveznic in podobnih oblik, tako dolgo je to trajalo, pri čemer je potem hipoma, v nekaj dneh, prišlo do same likvidacije. Sploh pa že aprila so revizorska mnenja kazala, da so to banke, podjetja, ki ne morejo poslovati več normalno, brez nekih ekstremnih sprememb in vložkov.Spoštovani guverner, ob teh likvidacijah je grenak priokus, da se s tem postopkom zaradi ne dokončanja stres testov želi nekaj prekriti. In še več, da je država zavestno skozi izpostavljenost vložkov v te banke, te banke ohranjala pri premoženju in s tem omogočila celo kopico tveganih poslov, ki so se sedaj izkazale kot slabe naložbe.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog priporočila o problematiki reševanja zasebnih bank Probanke in Factor banke z denarjem slovenskih državljanov. Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V razpravi je sodeloval poslanec SDS mag. Andrej Vizjak.MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani! V primeru Factor banke in Probanke ne gre za nobeni sistemski banki, temveč gre za projektni banki gospodarske elite s političnim pedigrejem. Več kot očitno je, da sta ti banki bili ustanovljeni za posebne operacije parkirišča in tajkunske kredite. Slišali smo, katera podjetja so v ozadju, kateri tudi bivši politiki, celo bivši predsednik Državnega zbora, gospod Herman Rigelnik, stoji kot povezana oseba v lastniški strukturi teh bank in več kot očitno je, da so bile aktivnosti te banke vse prej kot usmerjene v neko skrb za varčevalce, za stabilnost finančnega sistema, bolj je jasno, da je šlo pravzaprav za posebne finančne institucije posebnih ljudi za posebne projekte. Nič narobe, če gredo takšni konglomerati k vragu, če se seveda zavozijo, vendar nastane tukaj problem, če je država izpostavljena v teh institucijah, finančnih institucijah prekomerno. Na matičnem delovnem telesu, Odboru za finance, smo slišali, da v teh dveh sistemih država, državna podjetja, občine, zavodi, izpostavljena s preko 650 milijonov evrov. To se pravi, to je tretjino bilančne vsote obeh bank in spoštovani guverner, v kateri sistemski banki v Republiki Sloveniji v državni lasti je država z, v najširšem smislu, toliko izpostavljena kot v teh dveh zasebnih bankah, ki imata zgolj slab 4% tržni delež? Prepričan sem, da je bila država v teh dveh bankah nadpovprečno nesorazmerno izpostavljena in je na nek način financirala te operacije, o katerih sem govoril. Ščitila je likvidnost teh bank, kajti te banke bi morale propasti že bistveno prej, če bi država oziroma z državo povezane osebe na svoje sredstva gledala kot dober gospodar in jih potegnila ven iz teh nečednih poslov. Temveč ne. Država je vztrajala v teh bankah, občine in tako naprej, ker so tudi nekoliko špekulirali zaradi višjih obrestnih mer. Jaz mislim, da je vaš predhodnik ubral 62 neučinkovitih ukrepov, ki so rezultirali na koncu v to mantro, o kateri danes govorimo. Če bi regulatorna oblast ukrepala odločneje, pravočasno, o tem bančnem sistemu in v tem konkretnem primeru do teh žalostnih posledic za slovenske davkoplačevalce danes ne bi prišlo.
Spoštovani guverner, zanima me, kako komentirate in zakaj, po vaši oceni, je prišlo do tako visoke izpostavljenosti države in z državo povezanih oseb v teh konkretnih bankah? Zakaj, recimo, niso občine in drugi varčevali v bankah, ki ponujajo le nekoliko več varnosti, ne nazadnje tudi zaradi državnega lastništva in zaradi tega, ker imajo in nosijo nek sistemski pomen?Najbolj me skrbi, spoštovani guverner to, da stres testi v teh dveh bankah ne bodo dokončani. Kar pomeni, da ne bomo nikoli seznanjeni z vzroki, z odgovornostjo slabih terjatev in nenazadnje s posledicami, ki jih bodo nosili odgovorni za to. Prepričan sem, da bi skozi dokončanja stres testov nalili slovenski javnosti več čistega vina, kot pa jih bo lahko to z nadzorovano likvidacijo na podlagi likvidacijskega načrta. Menim torej, da manever hitre likvidacije oziroma likvidacije v tem trenutku ni samo posledica zmanjšanja likvidnosti, lahko je bil to zgolj povod, dejanski vzrok je pa, da se prikrijejo nečednosti, ki so se dogajale v preteklosti in katerih so polne bilance teh bank.Zanimivo je tudi, kako to, da so zgolj v nekaj tednih poslabšale likvidnost, ko pa je država s 300 milijoni evrov depozita, kot smo slišali, in 650 milijonov siceršnje izpostavljenosti, verjetno tudi v okviru obveznic in podobnih oblik, tako dolgo je to trajalo, pri čemer je potem hipoma, v nekaj dneh, prišlo do same likvidacije. Sploh pa že aprila so revizorska mnenja kazala, da so to banke, podjetja, ki ne morejo poslovati več normalno, brez nekih ekstremnih sprememb in vložkov.Spoštovani guverner, ob teh likvidacijah je grenak priokus, da se s tem postopkom zaradi ne dokončanja stres testov želi nekaj prekriti. In še več, da je država zavestno skozi izpostavljenost vložkov v te banke, te banke ohranjala pri premoženju in s tem omogočila celo kopico tveganih poslov, ki so se sedaj izkazale kot slabe naložbe.