Mag. Andrej Šircelj: »Zame je glavni izziv: spremeniti stvari na bolje.«

V nadaljevanju objavljamo pogovor z mag. Andrejem Šircljem, novoizvoljenim  poslancem SDS. Mag. Andrej Šircelj se je rodil v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Leta 1985 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 2003 pa dokončal magistrski študij na pravni fakulteti v Mariboru.  Svojo delovno pot je začel kot učitelj na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani, nadaljeval kot vodja prodaje v Iskri, pozneje pa je bil zaposlen kot višji svetovalec na Gospodarski zbornici Slovenije. V mandatu od leta 1992 do 1996 je bil zaposlen na ministrstvu za finance kot svetovalec vlade za področje davkov, kasneje pa je deloval kot direktor področja za davčno in finančno svetovanje za srednja in velika podjetja v revizijski hiši Deloitte & Touche. Pozneje je nekaj let deloval v zasebnem sektorju na področju davčnega svetovanja, optimizacije organizacijskih struktur podjetij, strategij poslovanja, združevanj in delitev gospodarskih družb. Predaval je na številnih seminarjih, strokovnih delavnicah in kongresih.

Leta 2005 je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade z mandatom na ministrstvu za finance. V tem obdobju je sooblikoval ekonomsko in finančno politiko vlade, predloge zakonov in gradiv s finančnega in fiskalnega sistema, zakladništva, davčnega in računovodskega področja. Vodil je ključne vladne projekte na področju bančništva, financ in infrastrukture ter kot predstavnik Evropske komisije sodeloval na pogovorih med Evropsko unijo in Hong Kongom o prenosu bančnih podatkov in obdavčitvi obresti. Sodeloval je s številnimi mednarodnimi ustanovami Evropske unije,  Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom, Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter mednarodnimi bankami. V letih  2008 – 2009 je bil član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki. Nazadnje je bil zaposlen kot svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki Kranj. Je oče hčerke Kristine, ki je pravnica in novinarka in sina Mateja, ki je študent in podjetnik. V prostem času teče ter z zaročenko Mojco Centa igra tenis in planinari.

Glede na to, da ste, preden ste začeli poklicno pot v politiki, delali v gospodarstvu, nas zanima primerjava obeh področij?  Kje je lažje, kje težje? Kakšni izzivi so v gospodarstvu in kakšni v politiki?
V življenju me velikokrat vodijo izzivi in priložnosti. Priložnosti in izzive sem našel v gospodarstvu, predvsem v okviru vodenja zasebnega podjetja za svetovalno in izobraževalno dejavnost. V letu 2005, ko sem postal državni sekretar, pa se mi je ponudila priložnost in izziv, da nekatere strokovne predloge, ki so zrasli v podjetniškem okolju vključim v zakone. Takrat, v letu 2006,  so bile sprejete številne poenostavitve postopkov na davčnem področju, odpravljene administrativne zahteve in znižane stopnje. Tako sta se področji gospodarstva in politike prepletli, vendar so bile temeljno vodilo za spremembe zakonov zahteve gospodarstva. Politika je bila v vlogi gospodarstva in ni bila sama sebi namen.

Tudi v politiki delam na področjih, ki so tesno povezana z gospodarstvom in prebivalstvom, to je predvsem na finančnem in gospodarskem področju. Ne opažam lažjih in težjih področij, vsa so zahtevna, danes še veliko bolj. In tudi izzivi so prepleteni, pri njih je temeljno vodilo odgovor na vprašanje, ali lahko stvari spremenim na bolje. In odgovor je pritrdilen. In to je za mene glavni izziv:spremeniti stvari na bolje.

Tako vaša strokovna kot politična pot je bogata. Vodili ste tudi nekatere ključne vladne projekte na področju bančništva, financ, infrastrukture. Kako bi ocenili zdajšnjo politiko na teh področjih?
Na  teh področjih v zadnjih letih ni bilo storjenega nič. Navzven izgleda politika na teh področjih popolnoma zmedena, v ozadju pa potekajo prestižni boji med lobističnimi skupinami, različnimi političnimi botri in opcijami. Projekti na področju državnega bančništva, infrastrukture in finančnih holdingov so ujeti v mrežah finančno – poslovno – političnih klientelističnih povezav, ki enostavno nočejo, ne znajo ali ne zmorejo priznati številnih napačnih odločitev v preteklosti. Zato je na finančnem in gospodarskem področju blokirana država. Treba je prerezati »vozel«, če želimo doseči deblokado kreditnega sistema in nov zagon gospodarstva.

Kako komentirate padec bonitetne ocene Slovenije ter padec Slovenije na mnogih drugih mednarodnih lestvicah (lestvica konkurenčnosti, lestvica svobode tiska, lestvica Transparency International)?
V zadnjih treh letih vlada ni sprejela nobenih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti. Ukrepi, ki pa so bili sprejeti, so bili napačni in niso imeli nobenega pozitivnega učinka. Druge države so na krizo odgovorile, Slovenija pa se je ekonomsko in finančno pogrezala v vse večje močvirje. Ker pravna država na gospodarskem področju deluje zelo počasi, insolvenčni postopki pa so zapleteni in dolgotrajni, so lastniki lahko uničili podjetja iz njih pobrali vse, kar je imelo vrednost, delavce pa pustili brez plač. Bančni sektor pri tem ni hitro, niti ustrezno reagiral, zato predvsem državne banke prosijo za dokapitalizacijo.

 Vlada je prekomerno trošila in se prekomerno zadolževala. Podatki so jasni. In vse to dogajanje v zadnjih treh letih so ocenile bonitetne agencije. Ob tem imamo lahko kritično distanco do bonitetnih hiš, vendar roko na srce, na gospodarsko – finančnem področju v zadnjih treh letih ni bilo storjenega kaj dosti, kar bi  preprečilo padec bonitetnih ocen.

Podobno je tudi na ostalih področij. Vse več je duha iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi vse več vodilnih politikov iz tistega časa je v različnih javnostih vedno bolj prisotnih. Njihov duh in duh tistega časa se širi, le obleka je malo spremenjena.

Poznanstva in izkušnje imate tudi v širšem evropskem prostoru. Kakšen je, glede na vaše stike z mednarodnim okoljem, ugled Slovenije v mednarodnih krogih po triletnem mandatu Boruta Pahorja?

Slovenija žal ni izkoristila ugleda, ki ga je imela po predsedovanju EU. Tudi ni izkoristila gospodarskih povezav, ki jih je pričela prejšnja vlada, kot na primer povezave z Deutsche Bahn – om za pomoč pri izgradnji logističnega projekta. V bruseljskih pisarnah, kjer se razpravlja o prihodnji finančni ureditvi v Evro območju, se glasu Slovenije ne sliši; Slovenijo se bolj obravnava kot težavo, ne pa kot države, ki je pripravljena deliti rešitve in vizije z drugimi. Zaradi zaprtosti in samozadostnosti določenih vplivnih skupin, tudi ni tujih vlagateljev; te vplivne skupine ščitijo predvsem svoje interese, čeprav pogosto uporabljajo besedo »nacionalni interes«.

Katere bodo vaše prednostne naloge pri poslanskem delu?
Delo na področju gospodarskih in finančnih zadev s ciljem, da v Sloveniji izboljšamo poslovno okolje za domače in tuje investicije, povečamo gospodarsko rast in zmanjšamo brezposelnost.

Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Vedno in povsod se mora zavedati svojega poslanstva: je zastopnik volivcev in volivk.

Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo leto 2011 – v političnem smislu?
V mednarodnem okolju »arabska pomlad«. Predvsem padec libijskega in egiptovskega samodržca ter rojevanje nekaj novega. Upam da bo uspelo.

Pri nas nadaljne razpadanje vrednostnega in moralnega sistema v državi, popolni propad in razpad nekaterih političnih akterjev iz leta 2008 ter ponovna politična mobilizacija s strani starih  političnih struktur, ki so ustanavljali nove politične akterje in jih nekaj tudi ustanovili. Bomo videli kakšen bo njihov rok trajanja.

Glede na vaše strokovne kompetence, bi lahko rekli, da vam življenje nekoliko bolj kot povprečnemu državljanu krojijo davki …  Kako ocenjujete ukrep iz mandata vlade Janeza Janše, da davčni zavezanci dobimo predhodno izpolnjeno davčno napoved?
Ja, davki mi morda res nekoliko bolj krojijo življenje kot ostalim: v dobrem in slabem …, posredno ali neposredno …,  javno in zasebno … S strani davčne uprave izpolnjena napoved, ki jo dobi vsak davčni zavezanec ne pomeni le manj dela za zavezanca, ampak prelom v miselnosti, razmišljanju, ki je veljalo do tistega časa. Morda se spominjate časov, ko je davčana uprava delovala kot zelo represiven organ do vseh državljanov in državljank. Z izpolnjeno davčno napovednjo za dohodnino je davčna pokazala prijaznost do davčnih zavezancev, predvsem tistih, ki pravilno plačujejo davke. To pa je bil tudi tehnično zahteven projekt, upam si trditi, da veliko bolj kot popis in ocena vrednosti nepremičnin. In opravljen je bil brezhibno, z minimalnim številom admninistrativnih napak, ob zastarelih računalniških programih. To je bil čas vizij, smelih odločitev, učinkovitih izvedb …

Kakšno pa je vaše mnenje o davčnih utajah?
Vsekakor jih je preveč, predvsem tistih namenskih, ki pomenijo kazniva dejanja. To so predvsem tista, ki so povezana z mednarodnimi transferji denarja v davčne oaze, zavajajočega spreminjanja vsebine poslov oziroma nakazil posameznikov na podlagi agresivnega davčnega svetovanja (primer: lastnik ali z lastnikom povezana oseba namesto izplačila osebnih prejemkov prikaže izplačilo kot vračilo kredita, ki dejansko ni bilo). Tovrstne primere je treba kazensko preganjati, če gre za naklepno davčno utajevanje. Vsem tistim, ki opravljajo neformalno ekonomijo pa je treba najprej ponuditi možnost enostavne pavšalne obdavčitve.

Znana je vaša ljubezen do hribov. Nam lahko zaupate kakšno anekdoto iz planinskega sveta?
Začetki niso bili ravno obetavni, saj sem pri petih letih 6 ur hodil od Savice na Komno in si pri tem ogledoval listje, kamenje in tudi kakšno cvetlico. Pri devetnajstih sem se s soplaninci izgubil na pobočju Mount Kenije, ko smo šli na njen vrh Point Lenano (4985 m). Prespali smo v votlini, ker je bilo veliko divjih živali, celo noč smo imeli nočno stražo, na ogenj smo nalagali posušene slonje iztrebke in si pred spanjem lajšali višinski glavobol z »andoli« in nekaj požirki whiskija. Pri dvainpetdesetih sva z Mojco hodila in hodila na Prisank, dolgo sva mislila, da bova šla po Slovenski, na koncu sva šla po Jubilejni smeri … včasih zgrešim kakšen odcep, vendar sem vedno na poti do cilja.
Kaj je vaš moto?
Vidim se kot odločnega in vztrajnega človeka. Če verjamem v idejo, ne odneham zlahka. Najbrž mi  je tudi zato pri srcu znani citat pokojnega Toneta Pavčka: »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rosne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.«

Foto: SDS in osebni arhiv