Mag. Andrej Šircelj: »Za slabe kredite morajo tisti, ki so jih dali, tudi odgovarjati.«

Poslanska skupina SDS predlaga dopolnitev zakona o bančništvu, s katerim se zahteva večja odgovornost nadzornikov in odgovornost glede podelitve slabih kreditov. Poslanke in poslanci so na redni seji Državnega zbora obravnavali predlog zakona o dopolnitvi zakona o bančništvu. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina šestindvajsetih poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Dopolnilno obrazložitev predloga zakona je na seji predstavil poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.
Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ:  Hvala lepa, gospa podpredsednica za besedo. Spoštovani minister, s sodelavkami in sodelavci, kolegi in kolegice. V Slovenski demokratski stranki predlagamo dopolnitev Zakona o bančništvu, in sicer z dvema oziroma tremi členi, ki dejansko določata to, da se zaupnost odpravi za tiste podatke, če je banka prejela državno pomoč ali pa je banka predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank oziroma, če te podatke zahteva Državni zbor, delovno telo Državnega zbora ali preiskovalna komisija Državnega zbora. Za kaj gospe in gospodje, gre pri tem zakonu? Gre za to, da smo bili pred časom oziroma koncem leta 2013 seznanjeni s tem, da imajo v Sloveniji banke skoraj 5 milijardno luknjo, in da so bile tri državne ali paradržavne banke dokapitalizirane s skoraj tremi milijardami evrov iz davkoplačevalskega denarja. Po drugi strani je Državni zbor zakonodajno telo in pri tem ima določeno odgovornost. In tudi vsi poslanci in poslanke imamo določeno odgovornost, odgovornost predvsem nad tem, da ugotovimo učinke, pozitivne ali negativne, sprejetih zakonov. In nekateri zakoni so se pokazali kot neučinkoviti in nadzor nad bankami v tem primeru, tudi s strani Banke Slovenije, je bil neučinkovit.
Državni zbor formalno nadzoruje Banko Slovenije, kar pa dejansko pomeni to, da Banka Slovenije predstavi svoje letno poročilo, ali da na izrednih sejah Banka Slovenije poroča Državnemu zboru oziroma delovnemu telesu Državnega zbora. Vendar v tem trenutku in v teh časih je dejansko to premalo. Premalo zato, da bi poslanci in poslanke imeli tiste podatke, ki kažejo na to, da so se v državnih bankah oziroma v tistih bankah, ki dobijo državno pomoč, da bi dobili takšne podatke, ki bi nam omogočili zadosten nadzor. Zadosten nadzor in seveda tudi na podlagi zadostnega nadzora odgovornost tistih, ki sprejemajo odločitve v bankah in tudi, da banke lahko transparentno delujejo. Ker se je to pokazalo koncem leta 2013 in ker so državljani in državljanke dokapitalizirali te banke, je odgovornost tako opozicije kot koalicije še toliko večja. Zaradi tega predlagam, da koalicija in opozicija podpre ta predlog zakona, najprej seveda, da gre v nadaljnjo obravnavo, kasneje pa, da se poveča odgovornost bank, tukaj mislim predvsem na nadzorne svete bank, uprave bank, tako da bodo za tiste kredite, slabe kredite, ki lahko pomenijo ali ki pomenijo tudi kazensko odgovornost, tisti ki so jih izdali, seveda tudi odgovarjali.

Glede na to, da bančna sanacija še ni zaključena, da bodo nekatere banke v tem letu ali naslednjem letu še podvržene stres testom, jaz mislim, da tukaj bo vsekakor SID banka, ki je v 100% državni lasti, je ta predlog Slovenske demokratske stranke še toliko bolj upravičen. Zato pričakujem, da bodo tako koalicijske kot opozicijske stranke, ki so oboje že večkrat povedale, da je na tem področju treba zahtevati večjo odgovornost, ta predlog zakona podprle.