Mag. Andrej Šircelj: "Z denarjem davkoplačevalcev vlada rešuje zasebne banke."
petek, 20. 9. 2013Dopolnilno obrazložitev predloga priporočila je na seji Državnega zbora predstavil poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani minister, guverner, državni sekretar, kolegi in kolegice, lepo pozdravljeni. Pred nekaj dnevi smo dobili novico, da gresta dve banki, in to sta zelo majhni banki v slovenskem bančnem sistemu, v tako imenovano nadzorovano likvidacijo. Probanka in Factor banka, ki imata skupaj manj kot 4 % delež za te obveznosti in za njih bodo dali jamstvo državljani in državljanke Republike Slovenije z drugimi besedami, v njihovem imenu seveda država z jamstvom ene milijarde in trideset milijonov. Država bo tudi spremenila depozite, ki jih ima pri teh bankah v lastniški delež, kar je sklep vlade na eni strani. Če pa to ne bo zadostovalo za štiristo milijonske dodatne dokapitalizacije, potem bo prišlo še do plačila s strani države. Navsezadnje, nič takšnega, dve banki sta šli k vragu in imata pravico, da gresta k vragu. Vprašanje je samo, kdo bo plačal te pogrebne stroške.
Namreč, nadzorovana likvidacija pomeni, da bosta ti dve banki postopoma izstopali iz trga, kot radi rečejo predstavniki vlade. Tri leta na podlagi posebnega programa, ki ga bo napisala uprava in na podlagi katerega bo verjetno sprejet v Banki Slovenije. Ti dve banki izstopata iz trga zaradi nelikvidnosti, z drugimi besedami, banki nimata ali nista imeli dovolj denarja za to, da bi poplačevale svoje obveznosti.
Zakon daje več možnosti. Daje možnost stečaja, daje možnost likvidacije, daje možnost dokapitalizacije. Ta način pomeni socializacijo. Pomeni socializacijo vseh terjatev, in sicer tako, da bodo državljani in državljanke plačali vse napačne odločitve, vse napačne odločitve uprav, napačne odločitve nadzornih organov, napačnih odločitev nadzornih svetov in tako naprej. Pomeni pa seveda še nekaj več, pomeni to, da je država priznala, da sta ti dve banki sistemski banki ali Banka Slovenije ali Vlada. To pa seveda pomeni, da bodo pričakovanja mednarodnih trgov, mednarodnih institucij in seveda javnosti takšna, da bodo morali tudi v prihodnje reševati banke, če bodo prišle slovenske banke v kritični položaj na takšen način. Rečeno je bilo, da ta način ne prejudicira tudi načina v prihodnosti. Vendar tukaj je potrebno povedati, da je bilo že v razpravah rečeno, da bi kakršni koli drug način pomenil seveda, da preplah med deponenti, ti dve stvari sta si v nasprotju in to bom tudi v nadaljevanju povedal, kajti s tem si vlada in banka Slovenije zapirata pot tudi drugih rešitev.
Kaj pravzaprav določa slovenski bančni sistem? Ima jamstveno shemo, kar pomeni, da so depoziti do sto tisoč evrov zavarovani z jamstvi drugih bank in na koncu z jamstvom države. Depoziti nad sto tisoč evrov pa niso zavarovani, seveda zaradi tega bodo morali vlagatelji v prihodnje še bolj gledati v katero banko bodo dejansko te depozite dajali. In vprašanje depozitarjev, varčevalcev z zdaj pozicij do 100 tisoč evrov dejansko ni vprašanje. In teh depozitov oziroma depozitov nad 100 tisoč evrov je bilo v teh bankah za 231 milijonov. Dokapitalizacija pa bo znašala 400 milijonov, kar pomeni v bistvu, s tem rešujemo tiste depozitarje, ki imajo depozite večje od 100 tisoč evrov. Navsezadnje rešujemo bogate ali vsaj bolj premožne. Če bi se takšna rešitev uporabila za vse banke v Sloveniji, to pomeni dejansko breme oziroma verjetno zadolžitev za 14 milijard evrov. Tega denarja Slovenija nima in tega denarja verjetno danes Slovenija ne more dobiti na mednarodnih finančnih trgih. Ali pa lahko dobi 14 milijard po izredno visoki obrestni meri, takšni, ki dejansko pomeni za prihodnje generacije, za prihodnje rodove samo to, da bodo odplačevali obresti. Ne pomeni razvoja, pomeni odplačevanje obresti, kar je že danes, saj že danes plačujemo skoraj milijardo obresti.
Kaj pravzaprav to pomeni? Država in s tem davkoplačevalci so prevzeli večje breme kot bi ga bilo potrebno in seveda, vsi depozitarji nad 100 tisoč evrov so veseli in verjetno odpirajo šampanjce. Pred tem so si seveda tudi nekateri lastniki izplačali dividende. Sama banka Slovenije je ugotovila, da obstajajo razmerja v teh bankah, med nadzorniki, upravami in največjimi depozitarji in sicer takšna razmerja, bom rekel, ki niso transparentna. Z drugimi besedami, lastniki so bili največji depozitarji, največji lastniki so verjetno si dali izplačati že tudi depozite, največji lastniki so si izplačali dividende in seveda pustili banko prazno državi. Nekateri pravijo temu, da gre tukaj za, lahko rečemo tudi incestna razmerja, ki jih je Banka Slovenija ugotovila, je sprejela določene ukrepe, vprašanje pa je nadzora teh ukrepov in koliko so bili ti ukrepi dejansko učinkoviti.
Znano je, da so se v teh bankah financirale tudi določene privatizacije podjetij, da je šlo za klientelistične povezave in seveda tukaj dejansko se lahko vprašamo ali je bil dejanski namen ustanovitve, če pa že ne ustanovitve, pa vsaj poslovanja teh dveh bank to, da se jih na koncu izžame, da se jih pusti prazne, ne likvidne, kapitalsko neustrezne, in da se celotno breme prenese na državljanke in na državljane, na davkoplačevalce. Navsezadnje, stalno poslovanje in verjetno bo nadzor nad tem poslovanjem teh dveh bank pokazal, da je šlo za ene in iste ljudi, večinoma tudi druge, vendar predvsem za ene in iste, ki nastopajo enkrat kot lastniki, kot depozitarji, kot nadzorniki in tudi kot člani uprav. Tukaj je seveda to vprašanje na mestu.
Na mestu pa je tudi, kako in na kakšen način bo država delovala v prihodnje. Ocenjujemo, da na isti način država ne bo mogla reševati bank. Z drugimi besedami, morala bo ukrepati tudi z ostalimi sredstvi s stečajem in navsezadnje tudi razložiti prebivalcem in prebivalkam države, zakaj socializacija izgub ni mogoča in zakaj, če govorimo o relativno majhnih bankah s tržnim deležem 4%, je to edini možen način. Mi menimo, da ni.
Slovenska demokratska stranka odgovorno zastopa svoja stališča, ne zaradi tega, da bi naredila kakršenkoli preplah, ne zaradi tega, da bi prišlo do kakršnihkoli nenadzorovanih dejanj. Zato zahteva poročilo z razlogi za likvidacijo oziroma za takšen način. Poleg tega tudi poimenski seznam oseb z depoziti nad 100.000 evri, sprejem zakonodaje s katero se bodo zamrznile vse vloge lastnikov, nadzornikov, članov uprav in povezanih oseb njihovih povezanih oseb, seznam izplačil nad 100.000 evrov in dokumentacijo v zvezi z nadzorom teh dveh bank s strani Banke Slovenije. Namreč, ukrepe na bančnem področju določa svet Banke Slovenije. In svet Banke Slovenije deluje tako, da seje potekajo vsak teden ali na 14 dni. Na to sejo je vabljen, po zakonu, minister in predsednik Odbora za finance in monetarno politiko. In tam dejansko se sprejemajo na način, ki ga določa Banka Slovenije, sklepi o tem, kaj je z našim bančnim sistemom in kako bo bančni sistem deloval in kako je nadzorovan.
Pri likvidacijah bank oziroma pri stečajih bank je pomembno še nekaj, zagotovitev odgovornosti. Odgovornost se do danes v slovenskem bančnem sistemu še ni začela ugotavljati. Vedno pridemo do nekega pojma, ki se mu reče bančna tajnost. Vendar vedeti moramo, da pri stečajnih postopkih, pri postopkih likvidacije ni več bančne tajnosti. In če bodo državljani in državljanke s svojimi davki, s svojimi prispevki reševali te banke, reševali tudi zasebne banke, potem bodo zahtevali tudi odgovornost. Odgovornost nadzornikov odgovornost uprav, odgovornost tudi lastnikov. Lastništvo ni samo neka dobrina. Lastništvo je odgovornost.
Glede na to, da danes imamo finančno in bančno krizo v svetu, kjer se je že nehala, imeli smo močno krizo v Evropi, obstajajo različni pojmi, kako poimenovati dejanja v preteklosti in morda sedaj v tem bančnem sistemu. Revija Des Spiegel je omenil izraz “bančni banditizem”.
Vprašajmo se, ali imamo “bančni banditizem” tudi pri nas in ali dejansko s temi ukrepi rešujemo “bančni banditizem”. Če ga, potem so ukrepi napačni. Denar državljank in državljanov ni namenjen reševanju “bančnega banditizma”. Namenjen je temu, da se bodo v državi počutili varno in namenjen je zato, da se jim bo na podlagi tega denarja, njihovega denarja povečeval standard in blaginja za vse ljudi. Danes je temeljni name te seje predvsem to, da se na konkretnih primerih teh dveh bank ugotovi, kakšno je stanje v bančnem sistemu, kako varen je bančni sistem, kaj lahko zagotovi minister, kaj lahko zagotovi guverner, ne morda nam, predvsem državljanom in državljankam Slovenije. Hvala lepa.