Mag. Andrej Šircelj: »Vsaka Slovenka in Slovenec plačal 1.500 evrov za dokapitalizacijo treh državnih bank«

Eden izmed pomembnih razlogov za tolikšno finančno luknjo je tudi dejstvo, da v Sloveniji ni bila izvedena lustracija. Poslanke in poslanci Državnega zbora danes na izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog  priporočila v zvezi s sanacijo milijardne bančne luknje v slovenskih bankah. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Predlog je na seji Državnega zbora obrazložil poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani minister, državni sekretar, sodelavke Ministrstva za finance, drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Pred dobrim tednom dni smo dobili zneske glede bančne luknje, in sicer zneski znašajo 4,8 milijarde za 8 slovenskih bank o 17, plus 450 milijonov za Probanko in Factor banko, 200 milijonov za dokapitalizacijo Družbe za upravljanje terjatev bank, poleg tega bo ta družba izdala še obveznice za 1,6 milijarde za sporne kredite. Poleg tega je treba dokapitalizirati tudi Gorenjsko banko in Celjsko banko, to naj bi naredili sami, če v 6 mesecih tega ne bosta naredili sami, bo treba verjetno dati dodatnih 441 milijonov evrov. Pregledanih je bilo 70% vseh bank oziroma bančnega trga. Niso pregledane in ne vemo, kakšne so bančne luknje, na primer, v SID banki, Deželni banki, Delavski hranilnici, Hranilnici Vipava, Hranilnici Lon in tudi v nekaterih tujih bankah. Te niso bile zajete in na podlagi postopkov, ki jih je predpisala Evropska centralna banka in Evropska komisija bodo te banke verjetno dokapitalizirane oziroma pregledane v naslednjih tednih oziroma mesecih. Plačilo za pred dnevi ugotovljeno dokapitalizacijo je znašalo pred dvema dnevoma 3 milijarde evrov. 3 milijarde evrov so dali slovenski davkoplačevalci, za Novo kreditno banko Maribor 870 milijonov, 590 milijonov za Abanko in milijardo in pol za Novo Ljubljansko banko. 3 milijarde pomeni, da smo po 13 letih na novo dokapitalizirali banke, vmes smo jih tudi že nekaj, vendar tista velika prva sanacija bank se je končala leta 1996 in je takrat znašala približno milijardo v današnjem denarju. Za prvo sanacijo iz leta 1996 nihče ni bil odgovoren in nihče ni zaradi tega kjerkoli odgovarjal. Vprašanje je, ali bo tudi sedaj tako. Vmes se je povečal javni dolg na 75% bruto družbenega proizvoda, kar znese približno 27 milijard evrov, kar pomeni, da je vsak slovenski državljan oziroma državljanka zadolžena za 13.500 evrov, in to seveda pomeni zelo, zelo veliko zadolžitev.

Poleg tega je treba povedati, da se je Slovenija na zaprtem trgu zadolžila z obveznicami, za katere plačuje 4,85% obresti in te 4,85% obresti znašajo zelo veliko. In tu je vprašanje za ministra: Ali bo danes razkril skrivnega kupca teh obveznic, za katere Slovenija plačuje tako visoke obresti? In drugo vprašanje: Zakaj Slovenija ni šla po pomoč v okviru mehanizma ESM, še posebej zaradi tega, ker je bilo včeraj povedano s strani gospoda Möderndorferja, da so pogovori tekli, da so tudi pogajanja tekla, in zanima nas, kakšni so pogoji. Te informacije danes poslanke in poslanci upravičeno pričakujemo in pričakujemo tudi odgovore na ta vprašanja.

Namreč, pred dvema dnevoma je vsaka Slovenka in Slovenec plačal 1.500 evrov za dokapitalizacijo teh treh bank. Končni račun, to je bil v bistvu avans, za bančni banditizem v Sloveniji, kot to imenuje revija Der Spiegel, še pride, verjetno ni dokončen. In ob teh številkah, in če jim dodam še nekaj 100-milijonsko dokapitalizacijo, ki smo jo plačali v preteklih letih za te državne banke, se upravičeno sprašujemo, ali so banke, predvsem državne banke, orožje za množično uničevanje Slovenije in domovanje pohlepa v Sloveniji. In ali so te dokapitalizacije, reševanje tega bančnega banditizma. In morda nekateri danes odpirajo šampanjec in v teh tednih odpirajo šampanjec in slavijo.

Predsednica, tako iz Bruslja, kaže zadovoljstvo glede dogodkov v Sloveniji v zvezi z bankami. Ob tem pa Vlada Republike Slovenije ni sprejela nobenih ukrepov, priporočil glede odgovornosti, odgovornosti članov v upravah, odgovornosti članov nadzornih svetov, članov Sveta Banke Slovenije niti priporočil. Vemo, da je Banka Slovenije samostojna glede tega, niti glede kadrovske politike, predvsem v bankah, ki so dobili dokapitalizacijo oziroma to državno pomoč. In tukaj Vlada Republike Slovenije tudi ni predstavila nobenih ukrepov kako poslovati naprej, kako bodo banke vnaprej poslovale, kako se bo dvignila gospodarska rast, kako se bo zmanjšala nezaposlenost in navsezadnje ni nobenih zagotovil, da bodo banke začele kreditirati gospodarstvo. Razlogi za takšno stanje, vsekakor izhajajo iz preteklosti. To so delničarska parkirišča, ki so bila možna, način privatizacije preko delničarskih parkirišč, preko katerih se je prikrivalo dejansko lastništvo v gospodarskih družbah, prikrivala se je koncentracija kapitala in nastali so t.i. finančni holdingi – Infond Holding, Maksima Holding, Center naložbe, Zvon 1, Zvon 2 in tako dalje. Delniška parkirišča so se želela omejiti leta 2005, vendar takrat je dejansko nastal medijski pogrom nad tedanjo vlado, in sicer pogrom nad vsakim, ki je želel preprečiti, da bi bivše družbeno premoženje ne prešlo v last elite, ki je bila zbrana okoli levih političnih strank. Takrat je bila tudi izglasovana zaupnica, ponovna zaupnica tedanji vladi in sprejeta je bila zakonodaja, nova zakonodaja o prevzemih, nov oziroma dopolnjen zakon o gospodarskih družbah, o trgu finančnih instrumentov in normalno so začele tudi delovati agencije za trg vrednostnih papirjev in uprava za varstvo konkurence.
   
Drug razlog. Menedžerski prevzemi. Z menedžerskimi prevzemi v Sloveniji smo dejansko nenadzorovano želeli narediti privatizacijo bivših družbenih podjetij in sicer tako, da so ta podjetja dobivala zavarovane, slabo zavarovane ali nezavarovane kredite, predvsem na podlagi klientelističnih in prijateljskih povezav, vezi med menedžerji in člani uprav. Kratkoročno so bili dani krediti za v bistvu dolgoročne posle in zaradi tega je prišlo do izčrpavanja podjetij in kasneje ob gospodarski in finančni krizi do propada velikega števila podjetij in to je povzročilo tudi krizo, ki se je najbolj izrazila v letu 2009 in tudi nadalje do današnjega trenutka. In tukaj se je treba vprašati, od kje izhajajo klientelistične povezave, tovarišijske povezave, prijateljske povezave na podlagi katerih so se dajali krediti. Te povezave segajo, po našem mnenju, v obdobje, ki je 20, 25 tudi 30 let nazaj, v čas pred osamosvojitvijo in v čas, ko smo imeli popolnoma en drug nedemokratičen sistem. Takrat se je z dekreti zagotavljala nepreglednost na finančnem področju in med drugim so se lahko financirali tudi t.i. nelegalni posli. In Slovenija je ena redkih postkomunističnih držav, kjer ni bila opravljena lustracija in dejansko se niso pretrgale te mreže, ki so delovale tudi v kasnejših letih in ki dejansko delujejo še danes z različno močjo v različnih primerih in največkrat se je ta politika skrivala pod politiko nacionalnega interesa, danes verjetno že delno privatiziranega nacionalnega interesa in tukaj je bila ta politika zbrana predvsem okoli foruma 21.

Eden izmed pomembnih razlogov za takšno finančno luknjo je tudi to, da v Sloveniji ni bila izvedena lustracija. In tako je Nova Ljubljanska Banka bila in je utrdba nacionalnega interesa. Navsezadnje imenovanje uprav oziroma članov uprav v Novi Ljubljanski banki nikoli ni bilo slučajno in nikoli ni bilo nepotrjeno s strani vodij finančno političnih mrež. To pomeni, da pravzaprav danes poznamo situacijo in seveda zaradi tega zahtevamo za to bančno luknjo tudi odgovornost.

Tako smo v Slovenski demokratski stranki ugotovili, da je milijardna bančna luknja posledica načina privatizacije bivšega družbenega premoženja, ki so ga večinsko izvedel elite zbrane okoli levih političnih strank oziroma Foruma 21, in da se po osamosvojitvi Republike Slovenije v bančnem sistemu tako na strani regulatorjev kot na strani poslovnih bank, ohranile politično prijateljske povezave. Zato smo za to sejo oziroma za Odbor za finance in monetarno politiko dali priporočila za odločanje, in sicer da Vlada Republike Slovenije preveri in z ugotovitvami seznani Državni zbor, v kolikšni meri je milijardna bančna luknja posledica načina privatizacije bivšega družbenega premoženja, ki so ga večinsko izvedle elite zbrane okoli levih političnih strank oziroma Foruma 21.

Da Vlada Republike Slovenije preveri, v kolikšni meri so se po osamosvojitvi Republike Slovenije v bančnem sistemu tako na strani regulatorjev kot na strani poslovnih bank ohranile te poslovne klientelistične oziroma družinske povezave. Da pozove Banko Slovenije, da razkrije odgovorne in tako tiste, ki so slaba posojila odobravali kot tiste, ki so jih prejeli pa jih niso vrnili in to zaradi tega, ker je bilo lahko že v naprej dogovorjeno, da jih niso dobili, da poroča Državnemu zboru o zamrznitvi premoženja in o vseh tistih, ki so odgovorni za bančno luknjo. Da Vlada Republike Slovenije zagotovi, da bodo policija, tožilstvo in sodišča pregon in sojenje bančnega kriminala obravnavali kot najvišjo prioriteto in poročali Državnemu zboru, da parlamentarni preiskovalni komisiji Banka Slovenije posreduje vse potrebne podatke, da bo ta lahko opravila svoje delo in da Vlada Republike Slovenije sprejme vse potrebne ukrepe, ki bodo omogočili uveljavitev odgovornosti vseh, ki so odgovorni za bančno luknjo.

Včeraj so bili obravnavani ti predlogi Slovenske demokratske stranke. Socialni demokrati, DeSUS, Državljanska lista, Pozitivna Slovenija jih niso sprejeli. Tukaj se dejansko postavlja vprašanje, zakaj in ali gre tukaj za to, da se ne želi, da ta koalicija ne želi ugotoviti odgovornosti za sedanje stanje, odgovornosti za to bančno luknjo, katero dejansko plačujejo slovenski davkoplačevalci, katero plačujejo in bodo še plačevali in ki omejuje razvoj Slovenije, ki zmanjšuje standard Slovenk in Slovencev in ki dejansko zadolžuje ne le današnje generacije oziroma današnjo generacijo, ampak zadolžuje tudi prihodnje rodove. V Slovenski demokratski stranki bomo vztrajali in zahtevali, da se ugotovi poimenska odgovornost za nastalo bančno luknjo. Hvala lepa.Foto DZ