Mag. Andrej Šircelj: »Vodstvo državnih bank, ki so ustvarile bančno luknjo, vedno postavljeno s strani levih vlad.«

Davkoplačevalci so tisti, ki bodo morali z višjimi davki in na račun znižanja življenjskih standardov pokriti to bančno luknjo in zato od vlade Alenke Bratušek pričakujemo zelo jasne in nedvoumne odgovore. Poslanka SDS Romana Tomc in poslanec SDS mag. Andrej Šircelj sta na današnji novinarski konferenci spregovorila o  predlogih priporočil v zvezi s sanacijo milijardne “bančne luknje” v slovenskih bankah.

Tomčeva je uvodoma spomnila, da danes mineva točno en teden od razkritja rezultatov bančnih stres testov. Ob tem je dejala, da je Evropska komisija včeraj odobrila državno pomoč in tako se končno začenja postopke sanacije bančnega sistema. »A če grobo seštejemo vse dosedanje dokapitalizacije in seštejemo, koliko manjši je bil naš BDP, smo za sanacijo bančnega sistema dali že več kot 10 milijard evrov,« je povedala poslanka SDS. Ob tem je dejala, da zgolj zadnja potrebna dokapitalizacija bank pomeni znesek, ki ga na letnem nivoju Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje nameni za vse pokojnine v Sloveniji.  »To je izjemno veliko denarja in vlada je s spretnim PR manevrom javnost pripravila do tega, da je ta podatek relativno majhen oziroma da gre za pričakovan in dober rezultat,« je dejala poslanka Tomčeva. Ob tem pa spomnila tudi, da je v nedavno sprejetem proračunu predvideni znesek za dokapitalizacijo v višini 1 milijarde in 200 milijonov evrov. Po njeni oceni bi sanacijo bančnega sistema morali začeti že pred tremi ali štirimi leti. Po njenem mnenju se tudi od zadnje dokapitalizacije bank pred leti nič ni spremenilo glede upravljanja in vodenja bank, prav tako tudi ni nobenih zagotovil, da ne bo treba banke čez leta ponovno sanirati.  »Zmotno je tudi prepričanje, da se bo sedaj, ko bodo banke denar dobile, avtomatično začela gospodarska rast; za to bomo potrebovali še veliko časa,« je poudarila poslanka SDS Romana Tomc.

Po njeni oceni vlada do danes še ni pokazala, da zna upravljati z denarjem, znala je pokazati edino to, da se zna zadolževati in dvigovati davke.Tomčeva je še dejala, da je sanacija bančnega sistema potrebna ter izrazila pričakovanje, da bo potekala pregledno in na način, ki bo povzročil čim manj stroškov za davkoplačevalce. Ob tem je izpostavila tudi, da bi bilo treba najti »vse tiste, ki so za nastalo situacijo odgovorni.«

»Vlada in Banka Slovenije sta se predolgo izogibali bolj natančnim in podrobnim odgovorom na vprašanja, ki jih zastavljamo in se jih skrije pod krinko bančne tajnosti in tem, da se ni primerno vmešavati v razne preiskovalne zadeve in akcije, ki jih peljejo organi pregona. To je vse res, a pričakujemo, da bo vlada dala natančne odgovore,« je povedala poslanka SDS Tomčeva. »Davkoplačevalci so tisti, ki bodo morali z višjimi davki in na račun znižanja življenjskih standardov pokriti to bančno luknjo in zato pričakujemo zelo jasne in nedvoumne odgovore,« je poudarila poslanka SDS Romana Tomc.

Mag. Andrej Šircelj pa je bil mnenja, da bančna luknja, o kateri danes govorimo, ni dokončna. »Drug rezultat bo, ko bomo vedeli, ali bodo ostale banke, ki niso v  državni lasti, tudi potrebovale dokapitalizacije, ki jih bo morala zagotoviti država,« je dejal mag. Šircelj. Ob tem je dodal, da je bilo pri zadnjih stres testih pregledanega  le 70% bančnega trga. »V kolikor povzamemo rezultate pregledanih in nepregledanih bank gre po naši oceni še za 1.5 milijarde bančne luknje. To pa je  znesek v višini enega državnega proračuna in presega kratkoročno zadolževanje ter zmožnost prebivalstva, da bi v kratkem roku plačali ta znesek oziroma to bančno breme,« je povedal mag. Šircelj.

Po njegovih besedah je »bančna luknja nastala predvsem pod krovom državnih bank, ki so v največji meri financirale sporne projekte, ki jih je s krediti financiralo celotno bančno omrežje v Sloveniji ali večina tega omrežja. Zato je treba največjo odgovornost pripisati državnim bankam in vodstvom teh bank,« je poudaril poslanec SDS. Ob tem je še izpostavil, da je bilo »vodstvo   vedno postavljeno s strani levih vlad – če pogledamo za zadnjih 20 let na primer vodstvo NLB,« je povedal poslanec SDS. Ob tem je še dejal, da so se tudi menedžerski odkupi financirali s takšnimi krediti. Po besedah mag. Širclja dokapitalizacija ne pomeni dokončne sanacije bank. »Veliko bo treba narediti na področju drugačnega vodenja, upravljanja in nadzora bank. Upamo, da se bo to dejansko zgodilo in da bo prišlo do bolj preglednega vodenja, upravljanja in predvsem, da se bo odgovornost postavila na drugačne temelje,« je dejal mag. Šircelj.

»Žal poteka sanacija bank na podlagi zadolževanja Slovenije, ki je netransparentno,« je še dejal poslanec SDS in ob tem spomnil na nedavno prodajo državnih obveznic enemu ponudniku po visoki obrestni meri. »Upamo, da bo Računsko sodišče to zadolževanje čim prej pogledalo in na tej podlagi tudi ukrepalo,« je poudaril mag. Šircelj. Prav tako je ocenil, da bi bilo potrebno preveriti odgovornost Banke Slovenije kot regulatorja na trgu.

Poslanec SDS mag. Šircelj je še dejal, da v poslanski skupini SDS predlagamo nekaj priporočil in sklepov za obravnavo na jutrišnji izredni seji Državnega zbora, in sicer, da se odkrije odgovornost nadzornih svetov, uprav in Banke Slovenije ter lastnikov glede bančne luknje. »Ne moremo bežati pred nobeno odgovornostjo, ljudje z imeni in priimki morajo priti na dan in treba je ugotoviti, kdo so tisti, ki so odobravali nezavarovane kredite in za katere se je vedelo, da ne bodo vrnjeni. Treba je ugotoviti, ali je šlo za politične pritiske, prijateljske navezave ali politično- klientelistične povezave. Menimo, da se je kar nekaj kreditov podelilo na način prijateljskih povezav in menimo, da tranzicija tudi v bančnem sistemu ni uspela,« je poudaril mag. Šircelj.Dejal je še, da želi poslanska skupina SDS z omenjenimi priporočili vlado prek sklepov Državnega zbora zadolžiti, da poroča poslankam in poslancem o tem, v kolikšni meri so se  po osamosvojitvi Republike Slovenije v bančnem sistemu na strani regulatorjev in poslovnih bank ohranile politično poslovne in družinske povezave. »Razkriti je treba odgovorne. Tako tiste, ki so odobravali kredite kot tiste, ki so omogočili, da se odobrava kredite in tiste, ki jih kasneje niso vrnili,« je bil jasen mag. Andrej Šircelj.

Nenazadnje je ocenil, da bi morala vlada Alenke Bratušek zagotoviti, da bodo policija, tožilstvo in sodišče pregon bančnega kriminala obravnavali kot najvišjo prioriteto in da bodo o tem poročali Državnemu zboru. Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je bil tudi mnenja, da je treba preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z ugotavljanjem zlorab v bančnem sistemu, zagotoviti vse podatke, potrebne za to, da se preiskava opravi.