Mag. Andrej Šircelj: Vlada naj pripravi poročilo o možnih posledicah grške dolžniške krize na javnofinančni položaj Slovenije.

Vlada naj v roku 15 dni pripravi predlog ukrepov za zaščito slovenskih interesov pri danih posojilih in poroštvih Grčiji ter predlog ukrepov za omilitev posledic višjih stroškov državnega zadolževanja. Poslanke in poslanci so na predlog predsednika Komisije za nadzor javnih financ mag. Andreja Širclja na današnji seji razpravljali o  posledicah grške dolžniške krize na položaj Slovenije in Evrope.

Helenski republiki (Grčiji) se je namreč za namen premagovanja njene dolžniške krize s strani EU držav in mednarodnih institucij pomagalo v okviru dveh programov pomoči. Prvi program pomoči se je izvedel v obliki bilateralnih posojil držav članic evroobmočja. Slovenija je v okviru prvega programa pomoči sodelovala na podlagi Zakona o posojilu Helenski republiki. Grčija je na podlagi tega programa črpala 52,9 milijarde evrov bilateralnega posojila. Delež Slovenije v celotnem črpanju posojila Grčiji znaša okoli 0,45 odstotka, kar v absolutnem znesku pomeni okoli 243 milijona evrov. Posojilo Grčiji zapade 15. septembra 2041 z odlogom plačila glavnice 10 let.

Po izteku prvega programa pomoči so voditelji držav oziroma vlad območja evra in institucij EU s 21. julija 2011 sklenili, da podprejo nov program finančne pomoči za Grčijo, skupaj z MDS in »prostovoljnimi« prispevki zasebnega sektorja. Dogovorjeno je bilo, da se bo drugi program finančne pomoči Grčiji financiral preko European Financial Stability Facility (EFSF) in da bo podprt s poroštvi držav članic območja evra, spremljal pa ga bo tudi nov program ukrepov ekonomskih politik, katerega izvajanje bodo nadzirale Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.

Slovenija v drugem programu pomoči Grčiji sodeluje na podlagi Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju – ZPZFSEu. Na podlagi tega zakona Republika Slovenija daje poroštvo za obveznosti družbe EFSF, pri čemer celotni obseg poroštva Republike Slovenije po ZPZFSEu znaša do skupne višine 3.664.300.000 EUR glavnic s pripadajočimi obrestmi in stroški instrumentov financiranja oziroma finančnih poslov. Družba EFSF, ki upravlja z začasnim mehanizmom za stabilnost evra, je imela na dan 31.03.2015 za namen zagotavljanja finančne pomoči izdanih 42 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 196 milijarde evrov. Poroštvo Republike Slovenije za te izdane vrednostne papirje znaša 989,60 milijona evrov glavnice, povečane za natečene obresti. Ob upoštevanju dogovora o krepitvi finančne sposobnosti EFSF in povečanju njegovega kapitala na 780 milijard evrov ter s tem povezanega dviga deleža državnih poroštev pri posamezni izdaji finančnih instrumentov EFSF na 120 odstotkov oz. do 165 odstotkov pa znaša slovensko poroštvo 1,56 milijarde evrov glavnice, povečane za natečene obresti (vir: Sedemnajsto poročilo o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki). Slovenija je tako do Grčije izpostavljena za več kot 4% BDP, kar je največ od vseh držav članic EU.

Drugi program finančne pomoči Grčiji je predvideval izpolnitev grških potreb po financiranju do konca leta 2014. Ker pa te potrebe niso bile zadovoljene je prišlo do dveh izrednih podaljšanj drugega programa pomoči. Tako ima Grčija do konca junija letos na voljo še 12,7 milijarde evrov sredstev iz EFSF.

Konec januarja 2015 so bile v Grčiji predčasne parlamentarne volitve, na katerih je zmagala koalicija skrajno levih strank Siriza pod vodstvom Aleksisa Ciprasa. Nova grška vlada je napovedala konec politiki prilagajanja porabe Grčije temu kar dejansko ustvari (to politiko grška vlada imenuje varčevalna politika) in začela pogajanja z državami evra in mednarodnimi institucijami o prestrukturiranju njenega dolga. Pogajanja so se v nedeljo 28. junija 2015 neuspešno zaključila z grško napovedjo referenduma o pogojih upnikov za sklenitev novega dogovora. Pri tem grška vlada na čelu z predsednikom Aleksisom Ciprasom poziva Grke, da dogovor z upniki na referendumu zavrnejo. Referendum je sklican za 5. julij 2015, kar je politična poteza, saj bo Grčija morala do 30. junija 2015 Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) plačati 1,7 milijard dolarjev. Grčija je uvedla nadzor nad pretokom kapitala. Ta teden so banke v Grčiji zaprte, dvig na bankomatih pa je omejen na 60 EUR na dan. Evropska centralna banka, ki je do sedaj preko grške centralne banke zagotavljala nujno likvidnost, je zamrznila višino na nivoju z dne 26. junij 2015. Možnosti, da bi prišlo do dogovora med grško vlado in EU državami ter mednarodnimi institucijami praktično ni več. Da Grčija ne bo poravnala svojih dolgov veliko odgovornih funkcionarjev ni pričakovalo. Tako je nekdanji finančni minister dr. Franci Križanič na novinarski konferenci po 80. redni seji Vlade dne 6. maja 2010 dejal, da bo neto učinek posojil Grčiji pozitiven za javne finance oziroma, da bo ta pomoč z vidika davkoplačevalcev donosna.

Posledice neuspešnih pogajanj bodo tako politične, finančne, gospodarske kot socialne. Pričakuje se izstop Grčije iz evro območja in s tem do izrednega poslabšanja finančnega ter gospodarskega položaja Grčije, s čimer bi se izredno poslabšal tudi socialni položaj večine njenih državljanov. Izstop Grčije iz evro območja lahko resno ogrozi stabilnost evra kot valute, predvsem zaradi bojazni, da lahko usodi Grčije sledijo druge države, ki imajo težave z javnimi financami in prevelikim javnim dolgom. Slovenija naj bi bila prizadeta predvsem zaradi nevračila posojil in unovčenja poroštev, ki jih je podelila Grčiji ter zaradi povišanja obrestne mere na slovenske dolžniške vrednostne papirje (državne obveznice). Slovenija namreč podobno kot Grčija sodi v skupino držav z prevelikim javnofinančnim primanjkljajem in velikim javnim dolgom oziroma v skupino držav, ki ne zna in noče prilagoditi svojih potreb temu kar dejansko ustvari.

Na seji komisije so poslanke in poslanci izmenjali različna mnenja v povezavi z grško dolžniško krizo. Mag. Andrej Šircelj je ob tem izpostavil, da je prekomerno trošenje na tuj račun  Grke pripeljalo v situacijo, v kateri so danes. Prav tako je opozoril, da v  letu 2010 nekaj več kot 40% Grkov ni plačalo davka. Utajevanje davkov je po njegovih besedah za državni proračun pomenilo 20-30 milijard evrov škode. Po njegovi oceni tudi politika, ki temelji na bleferstvu in šarlatanstvu, ne pripelje nikamor. Niti v Grčiji, niti v Sloveniji, niti v katerikoli državi. Predsednik komisije je še opozoril, da se tudi v Sloveniji »ne smemo prekomerno zadolževati na tuj račun. Trošimo lahko toliko,kot ustvarimo. Nič več in nič manj.«

Po razpravi so člani komisije soglasno sprejeli naslednja dva sklepa:

1.        Vlada RS v roku 15 dni pripravi poročilo o možnih posledicah grške dolžniške krize, predvsem zaradi dviga zahtevanih obrestnih mer na slovenske državne dolžniške vrednostne papirje in s tem na stroške zadolževanja, kar vpliva na javnofinančni primanjkljaj ter javni dolg. Hkrati vlada v roku 15 dni pripravi predlog ukrepov za zaščito slovenskih interesov pri danih posojilih in poroštvih Grčiji ter predlog ukrepov za omilitev posledic višjih stroškov državnega zadolževanja.
2.        Vlada RS v roku 15 dni pripravi poročilo o možnih posledicah grške dolžniške krize na stabilnost in vrednost evra ter na vpliv na konkurenčnost evropskega gospodarstva v primerjavi z drugimi svetovnimi gospodarstvi. Hkrati vlada v roku 15 dni pripravi predlog ukrepov za pomoč slovenskim izvoznikom za ohranitev in izboljšanje njihovega konkurenčnega položaja.