Mag. Andrej Šircelj: »Vlada Mira Cerarja vodi neodgovorno politiko javnih financ.«

Na realnih osnovah ocenjujemo, da se slabi trendi na področju javnih financ nadaljujejo, to pa pomeni nadaljnje zaostrovanje finančnih razmer. Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je na današnji novinarski konferenci spregovoril o izhodiščih proračuna za leto 2015, zakonu o fiskalnem pravilu in ekonomskem ter finančnem stanju v državi.Po njegovih besedah podatki kažejo, da je težko govoriti nekaj lepega o javnih financah, saj gredo stvari v napačno smer. »Ker ni uveljavljeno fiskalno pravilo, je primanjkljaj države v širšem smislu po metodologiji ESA- 95 večji kot je bil v enakem obdobju lanskega leta, če primerjamo tretje četrtletje. Takšni trendi pa se nadaljujejo tudi v četrtem četrtletju, kar pomeni, da so podatki zaskrbljujoči in da je to razlog več, da se uveljavi fiskalno pravilo.«

Poslanec SDS mag. Šircelj je v nadaljevanju dejal, da smo bili v SDS negativno presenečeni, da je bil zavrnjen zakon o fiskalnem pravilu, ki smo ga predlagali, saj bi ga lahko v času zakonodajnega postopka dopolnili oziroma amandmirali tako, da bi naredili skupen izdelek, ki bi bil v zadovoljstvo vseh in v dobro države in da bi država dejansko trošila na realnih temeljih. »Vlada predlaga svoj zakon o fiskalnem pravilu, a gre za konceptualne razlike v primerjavi s predlogom zakona SDS, predvsem glede tega, kdo določa, kdaj in kako se fiskalno pravilo uporabi. To bi moralo biti določeno zelo eksaktno na podlagi podatkov in določljivosti,« je dejal mag. Šircelj. Ob tem je dodal, da je druga razlika zakona o fiskalnem pravilu, ki ga predlaga vlada v tem, da v njem ni navedene odgovornosti glede neizvajanja fiskalnega pravila. »Menimo, da bi zakon moral opredeliti, kdo je odgovoren, če se zakon o fiskalnem pravilu ne izvaja in kakšne so dejanske posledice. Če vladni predlog ne bo spremenjen, ne vidim možnosti, da bi v SDS ta zakon podprli, vemo pa, da je za njegovo uveljavitev potrebna dvotretjinska večina,« je povedal mag. Šircelj.

V nadaljevanju je dejal, da podatki Statističnega urada za tretje četrtletje 2014 primanjkljaj ocenjujejo na 4% BDP, kar je daleč od tistega, kar smo obljubili in želeli ter kar vlada načrtuje. Ob tem pa v to oceno niso vključeni izdatki zaradi finančne oziroma bančne krize. »Na realnih osnovah ocenjujemo, da se ti trendi nadaljujejo in da to pomeni nadaljnje zaostrovanje finančnih razmer,« je povedal poslanec SDS.

Ob tem je poslanec SDS mag. Šircelj opozoril tudi na podatke o zadolževanju, pri čemer »ne vidimo dodatnega razloga, da se je zadolžitev države povečala na skoraj 29 milijard  oziroma da se je povečala za 8 milijard v enem letu. Menimo, da je to nepotrebno in da bi se neto zadolževanje moralo začeti zmanjševati.« Poslanec je še dejal, da tudi ni videti nobenih razlogov, da se je država dodatno zadolžila za milijardo, ko je izdala desetletne obveznice v lanskem decembru.

Mag. Šircelj je nato spregovoril tudi o izhodiščih rebalansa proračuna za leto 2015, pri čemer je ocenil, da bo vlada proračun uskladila z večjo ali manjšo silo do konca januarja in da bi ga poslanke in poslanci po vseh  postopkih lahko obravnavali v marcu. Pri tem je dodal, da nas v SDS skrbi, da vlada manj denarja namenja za vzdrževanje in obnovo cest, s čimer bo zmanjšana varnost na slovenskih cestah. »Hkrati je nesmiselno, da se je že v letu 2014 sprejel sklep o zadrževanju proračuna za leto 2015, saj to otežuje poslovanje javnega sektorja, ker ni mogoče podpisovati letnih pogodb, ki pa so že dorečene.«

Poslanec je spregovoril tudi o drugih odprtih vprašanjih v zvezi s proračunom za leto 2015. Dejal je, da nas zanima, kaj se bo zgodilo s statusom SID banke v okviru metodologije ESA -95. »Kot verjetno veste, gre za to, da Evropska komisija ter Evropski statistični urad želijo, da se poslovanje te družbe vključi v metodologijo ESA-95, kar bi za Slovenijo pomenilo veliko večji primanjkljaj in slabše podatke za državo. Je pa SID banka v 100% lasti državi in če so nekatera podjetja obravnavana po tej metodologij, je verjetno težko takšno banko obravnavati drugače,« je dejal mag. Šircelj. Ob tem je izpostavil dodatno vprašanje  v zvezi s tem, kako pokriti zneske, ki jih mora država izplačati v  zvezi z odločbami Evropskega sodišča za človekove pravice. »Gre za odhodke v zvezi z varčevalci NLB in t.i. izbrisanimi. Ti odhodki bodo bistveno spremenili in zaostrili javnofinančno sliko države, obresti bodo enormno visoki za slovenski proračun in davkoplačevalce in vse te odhodke bi bilo treba vključiti v državni proračun,« je povedal mag. Šircelj.

V nadaljevanju je dejal, da bomo »zelo natančno spremljali vse postopke, ki jih bo vlada naredila v povezavi z zakonom o izvrševanju fiskalnega pravila.« Mag. Šircelj je povedal, da se bo preučilo vse možne posledice, pri čemer je omenil tako ustavno obtožbo vlade, kot tudi presojo ustavnosti proračuna oziroma rebalansa za leto 2015, če le-ta ne bo v skladu s fiskalnim pravilom. »Ustava je bila namreč jasna tudi glede časovnice, s katerim letom naj bi se določbe ustave iz fiskalnega pravila začele uresničevati,« je bil jasen poslanec SDS.

Za zaključek je dejal še, da v SDS »čakamo na ekonomsko politiko in strategijo, ki naj bi jo vlada pripravila za leto 2015, vključno s prihodki, ki bi prišli iz prodaje državnega premoženja oziroma privatizacije. To, da v zadnjem mesecu na temeljnih javnofinančnih področjih spremljamo status quo, pa zagotovo ni dobro.«