Mag. Andrej Šircelj: Vlada Alenke Bratušek Slovenijo prekomerno zadolžuje

Zadnje zadolževanje po izjemno visoki obrestni meri je za Slovenijo in njene prebivalce škodljivo. Poslanke in poslanci na današnji redni seji Državnega zbora postavljajo vprašanja ministrom in ministricam. Predsednici vlade Alenki Bratušek pa je poslansko vprašanje postavil poslanec SDS mag. Andrej Šircelj, ki je spraševal o zadnjem zadolževanju države na zaprtem trgu, ki je bilo opravljeno v preteklem tednu.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovana predsednica vlade, ministrica in ministri, lepo pozdravljeni! Verjamem, da imate veliko optimizma v svojih odgovorih, bi vas pa rad opozoril na realnost. Realnost pa je tista, ki je določena z napovedmi mednarodnih institucij, tako glede zaposlenosti oziroma povečanja nezaposlenosti v letu 2014 kot glede padca gospodarske rasti. Tu smo ena redkih držav, v bistvu edina država v Evropski uniji, poleg Cipra, za katero se napoveduje tudi padec gospodarske rasti v letu 2014 in v letu 2013. Poleg tega bomo imeli večjo inflacijo kot v povprečju v ostalih državah Evropske unije, kar seveda slabi finančni položaj, dohodkovni položaj ljudi in ne nazadnje plače bodo realno padle. Ob tem, da bo padla tudi potrošnja, me seveda zanima: Kakšni so ukrepi vaše vlade, tudi strukturni ukrepi, ki bodo privedli Slovenijo iz recesije? Se pravi, ki bodo enostavno pokazali pot h gospodarski rasti, k ustavitvi nezaposlenosti in ki bodo tudi – kot naslednje vprašanje – povzročili to, da se bo Slovenija prenehala zadolževati?

V zvezi s tem me zanima: Kakšna je politika vlade glede zadolževanja, še posebej v zvezi s tem, da je ta zadolžitev krepko presegla 22 milijard in da je zadnja zadolžitev, ki je bila izvedena na zaprtem trgu, po donosnosti 4,84 po mojem mnenju škodljiva za Slovenijo, škodljiva za prebivalce.  Ta obrestna mera je previsoka. V zvezi s tem me zanima: Kakšno politiko vodi vaša vlada glede tega? Kakšno politiko, da bo dejansko država morala v treh letih plačati toliko za obresti samo iz naslova petkove ali četrtkove zadolžitve, toliko bo morala plačati, kolikor bo dobil proračun od davka na nepremičnine. Skratka, dejansko se lahko takšno zadolževanje enači z utajevanjem davkov. Namreč, učinki na ljudi so zelo, zelo podobni in tu bi vas prosil, da podate zelo jasen odgovor kakšen je vaš koncept zadolževanja te države, predvsem zaradi tega, da ta država enostavno ne bo propadla?

MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala. Ja, gospod Šircelj. Jaz mislim, da je po petku kar veliko razlogov za optimizem. Ni posebno veliko razlogov za veselje, ker imamo še marsikaj narediti, za optimizem pa absolutno. Po mnenju Evropske komisije je naš proračun v skladu s programom, ki ga od nas zahteva Evropske komisija. Prvič po dolgih letih smo med petimi najboljšimi državami, samo Nemčija in Estonija so pred nami, za nami v družbi sta Nizozemska in Francija. Jaz verjamem, gospod Šircelj, da to tudi vas navdaja z optimizmom.Ker je to poročilo tudi javno dostopno jaz verjamem, da ste si ga pogledali, prebrali, sicer pa lahko še kakšen citat iz tega poročila dam tudi tukaj. In, ja, absolutno se je zgodil preobrat, absolutno smo dobili potrditev, da gremo v pravi smeri. Seveda pa je pot iz tega, kar ste nam pustili, in to le rdeče in minus 4,5 padec gospodarske aktivnosti ko sem prevzela vodenje vlade. Janez Janša je bil takrat predsednik Vlade. Minus 4,5. Vse celotno obdobje vaše vlade ste bili pod minut 3%. Prvi kvartal naše vlade, na žalost še vedno pod nič, ampak 1,7. Če to niso razlogi za optimizem, gospod Šircelj, potem res težko razumem kaj so lahko razlogi za optimizem. Daleč od tega pa, da smo stvari dokončno uredili.

Lahko še enkrat gremo skozi vse ukrepe, katere ste zadnjih 10 dni temeljito debatirali tukaj v Državnem zboru, najprej eno noč in en dan na Odboru za finance, tukaj tri dni v Državnem zboru, ampak ustavila se bom najprej na odhodkih, kjer pravite, da ni nič narejeno. To seveda ne drži. Dogovor, ki smo sklenili s sindikati javnega sektorja je prinesel približno nekaj manj kot 200 milijonov evrov na letni ravni prihranka in na področju sociale je bilo v zadnjih dveh letih narejeno ravno tako za 200 milijonov evrov prihrankov. Mogoče si želite, ne vem, naredite drugačno državo z naše ne več socialne in gospodarsko uspešne, ampak pri tem vam Alenka Bratušek in moja vlada, seveda, ne bo pomagala.

Se bom pa ustavila pri dveh ukrepih na prihodkovni strani. O davku na nepremičnine smo prej govorili, pa tudi cel teden prejšnji. To je siva ekonomija in davčni razkorak. Jaz verjamem, da vsi v boj proti sivi ekonomijo podpiramo vsi. Ne nanaša se samo na tiste ukrepe iz davčnega dela, če tako lahko rečem, gre za preprečevanje zaposlovanja in dela na črno, okrepitev in boljša povezanost inšpekcijskih služb, sistem graditve in preprečevanja črnih gradenj, sektorski ukrep za izboljšanje ureditev evidenc na področju dela in poslovanja v zdravstvu, gozdarstvu, pekarstvu, turizmu, prevoznih storitvah, rudarstvu, letalstvu in še bi lahko naštevala. Davčni razkorak, kjer smo zakon podprli vsi, jaz upam, da to še vedno podpirate, ker mislim, da je prav, da tiste, ki porabijo več kot lahko dokažejo, obdavčimo tako kot smo to naredili s 70%. Zadnjič sem vam dala podatek davčne uprave, da nekdo s prihodki 30.000 evrov porabi 3 milijone. Prav tako je nedopustno pranje denarja, polaganje gotovine na račune, svoje račune preko xy oseb. Verjamem, da to dobro poznate, ampak absolutno se bomo temu uprli in borili proti temu in ljudem pokazali, da Slovenija je pravična, in da bodo tisti, ki to delajo najprej plačali, in to 70% tistega kar ne znajo povedati od kje so dobili, potem bodo pa za to še kaznovani. Ampak, gospod Šircelj, morate priznati, da petkovo poročilo pa tudi vam mora dati razlog za optimizem.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala. Prosil bi za dopolnitev odgovora glede zadolževanja, ker predsednica ni niti z besedico tega omenila. Gospa predsednica, sam sem povedal, da je to, kar se dejansko dogaja, škodljivo za ljudi. Šlo je za zaprti postopek, kar pomeni, da nihče ni sodeloval, razen izbranci. Kdo je dal 1,5 milijarde za naše obveznice, kako so se določile obrestne mere 4,84? Če ima, na primer, Čile 4,42 obrestno mero za isto triletno obveznico, če ima, na primer, Hrvaška 4,05, Madžarska 4,290, Romunija 4,123 obrestno mero, kako lahko  govorite, kako nam gre krasno, če nam mednarodni trgi tega ne priznajo.

Pravzaprav, to sili državo, da se sploh ni možna več zadolžiti na mednarodnem trgu, ker ni šla na odprti postopek, ker ni šla na to, da bi se dejansko lahko zadolžila po nižji obrestni meri, kot se je zadolžila zdaj.  Seveda se postavlja vprašanje: kaj se dogaja s to državo in ali jo boste zadolžili prekomerno in da se dejansko ne bodo mogli več odplačati vsi dolgovi in vse obresti. Naslednje leto, čez 800 milijonov. In od kje prišel ta denar? Od kje je prišel denar 1,5 milijarde? Ali je morda ta denar tudi preverjen v smislu tega, da je to čist denar? To nas danes zanima.

In zakaj zaprt postopek in kdo je sprejel odločitev o takšni zadolžitvi po enormno visoki obrestni meri? Trgi nam pokažejo popolnoma nekaj drugega, in zaradi tega gospa predsednica, pojasnite prosim politiko zadolževanja te države. Od tega so odvisne prihodnje generacije, od tega je odvisno, kako bodo živeli. Ali imata moralno pravico, da zadolžujete državo do takšne višine?

MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala. Jaz bom rekla, da na žalost naša politika zadolževanja ni bistveno drugačna od tiste, ki ste jo vodili vi. Gospod Šircelj, treba pa je povedati, da je do danes, do danes, najdražje zadolževanje v samostojni Republiki Sloveniji izvedla vaša vlada. In to po 5,5 obrestni meri. In takrat ste rekli nekako tako: Da se bo Slovenija zaradi velikega povpraševanja lahko zadolžila po občutno nižji obrestni meri, kot je pričakovano. Jaz sicer ne vem kakšna so bila vaša pričakovanja, ampak še vedno je ta zadolžitev daleč najdražja kar jih je Slovenija sploh imela. In to so dejstva, to so številke.

Kar pa se tiče, program zadolževanja je naša vlada sprejela, ta zadolžitev je bila v skladu s programom zadolževanja in kot do nedavnega član, bom rekla, slabe banke, bi lahko vedeli marsikaj, tudi o tem delu. Tako, da jaz verjamem, da je sprenevedanje lahko na nek način tudi politična igra, ampak dajte z dejstvi. Lepo prosim, tudi sama si želim, prvič, da bi naše zadolževanje bilo nižje in danes so obrestne mere so še dodatno padle, tako da očitno je Slovenija res na pravi poti, kar potrjujejo najprej finančni trgi, kot drugo padec obrestnih mer. Da pa zadolževanja ni konec, kot je govoril en predsednik pred mano, pa jaz verjamem, da je vam, kot poznavalcu javnih financ tudi preklemano jasno kdaj bo konec zadolževanja – ko bomo ustvarjali tako velike presežke, da bomo iz tega odplačevali dolgove. Izračunajte koliko bi lahko bil naš proračun, če bi približno 3 milijarde evrov oziroma nekaj manj dolga, kot zapade v naslednjem letu, morali plačati iz davčnih prihodkov. Ukinemo lahko pokojnine, ukinemo lahko šolstvo in še kaj bi se našlo. Ukinemo lahko več kot polovico celotno socialno državo. …/Znak za konec razprave./… Če je to vaša politika, prav. Ampak, še enkrat, Alenka Bratušek in moja vlada vam pri tem ne bo pomagala.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Imam postopkovno zahtevo, da se opravi javna razpravo, in sicer ker, gospa predsednica, niste odgovorili na vprašanje, zakaj smo se zadolžili po 4,84 obrestni meri na zaprtem trgu, zakaj smo prevzeli od nekoga, ki je prišel verjetno, k vam, ali na Gregorčičevo ali na Župančičevo, ponudil ta denar in ste ta denar od njega sprejeli po tej obrestni meri. Zakaj je bil zaprt postopek? Zakaj je bila ta odločitev sprejeta pred sprejetjem proračuna, pred mnenjem Evropske komisije, kajti kot sami pravite, to mnenje bi lahko zmanjšalo samo obrestno mero, to mnenje bi dejansko lahko prispevalo k temu, da bi se zadolžili po manjši obrestni meri. In seveda govorite, da se je Janševa vlada zadolžila po višji obrestni meri. Gospa predsednica, za desetletne obveznice je drugačna obrestna mera, kot za triletne in zato ne morete mešati hrušk in jabolk. Tu gre za osnovno finančno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti.

In še enkrat. Dejansko želim dobiti informacijo o dolgoročnih posledicah takšnega zadolževanja za to državo in za državljane in državljanke. Tukaj gre za ad hoc odločitve, za odločitve, ki so nenačrtovana, za določitve, ki se sprejemajo, lahko rečemo pod mizo. Kdo jih sprejema? Na podlagi kakšnih analiz? Zakaj jih sprejema? Če je minister Čufer dejal v Washingtonu, da nam do aprila ni potrebna nobena zadolžitev oziroma šele zadolžitev za tisto aprilsko vračilo dolga, ko moramo plačati  milijardo dvesto, milijardo tristo, ali milijardo štiristo, ali ne vem, koliko bo že, ker smo se vmes že toliko zadolžili. In tukaj je sedaj to vprašanje. Tukaj ne gre za sprenevedanje. Tukaj ni primerjave več, gospa predsednica z vlado Janeza Janše. Lahko jo vedno poudarite, ni nobenih težav, ampak gledati je treba naprej, ne nazaj. Vi morate gledati naprej, po kakšni obrestni meri bo ta mladina, o kateri ste govorili pri prejšnjem vprašanju, plačevala vaše dolgove.
Gospod predsednik, predlagam, da se opravi splošna razprava o politiki zadolževanja, v tem Državnem zboru. To ni le stvar te vlade, to je stvar prihodnjih generacij. Zaradi tega v skladu s Poslovnikom dajem to napoved oziroma želim, da se to opravi.