Mag. Andrej Šircelj: »Vlada Alenke Bratušek nas nenehno in prekomerno zadolžuje.«
sreda, 26. 3. 2014MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovana predsednica vlade. Moje vprašanje se nanaša na stanje v javnih financah. Oba veva, da je tukaj več področij in vsekakor je eno izmed področij zadolževanje države, drugo izmed področij je primanjkljaj države in tretje področje je sanacija bančnega sistema.
V zvezi z zadolževanjem bi vas rad spomnil na vaše besede decembra 2012, ko ste rekli: Pokojninsko blagajno rešujete z izčrpavanjem kapitalske družbe, obseg zadolževanja je določen v višini 4 milijarde evrov, kje so zdaj vaša dejanja, ene same besede, ampak dejanja o koncu zadolževanja. Država bo po zaključku vašega mandata zadolžena s 70% BDP-ja. Ja, 70%. Ko ste si vzeli vlado v roke je bila naša država zadolžena s 46,9, v štirih letih boste to povečali za 50%. Govorili pa ste o tem, da bo zadolževanja konec.
To so vaše besede in danes ugotavljajo mednarodne institucije, da pod vašo vlado ne bo zadolžitev Slovenije le 70%, ampak 75% bruto družbenega proizvoda. To seveda pomeni, da bo še posebej nevarno leto 2016, takrat bo treba ogromno vračati in ne samo to, v letu 2015 nastopi uredba, določba uredbe o tem da bo morala vsaka država, ki je zadolžena bolj, več kot 60% vračati neto, zmanjševati neto ta dolg. Skratka, kje smo danes pri tem.
Drugo vprašanje se nanaša na primanjkljaj v državnem proračunu. Odhodki po naših informacijah so na letni ravni za 500 milijonov večji, kot bi smeli biti. To seveda pomeni, da bo primanjkljaj med 4,7 do 5% bruto družbenega proizvoda. Kaj se dogaja tukaj? Kje so ukrepi za, na odhodkovni strani? Kako bomo prišli do tega, kar ste obljubili Državnemu zboru s proračunom 2014 in proračunom 2015 ter tudi Evropski komisiji čeprav vem, da ne daste veliko na mnenje Evropske komisije.
Sanacija bančnega sistema. Davkoplačevalci smo plačali 3,2 milijardi, vendar 6 milijard slabih terjatev je ostalo na bankah, po mnenju UMAR celo 8,2. To seveda hromi bančni sistem, še posebej, ker se bo povečala večja kapitalska ustreznost. Pomeni, da nas skrbi, zaradi tega, spoštovana predsednica, predlagam, da nam nalijete čistega vina v vašem odgovoru, kje smo na področju javnih financ in kako jih vodite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala spoštovani poslanec in z vso odgovornostjo in ponosom še vedno stojim za besedami, ki sem jih takrat povedala, ker nisem bila jaz tista, ki sem ljudi zavajala, da bo z vašo vlado zadolževanja konec ampak vaš predsednik in vi. In verjamem, da kot poznavalec javnih financ, dobro veste, da zadolževanja čez noč ne more biti konec. Vam bom ob koncu odgovora nanizala kaj bi se naredilo, kaj bi se moralo narediti, da v letošnjem letu nebi imeli proračunskega primanjkljaja in to jasno in glasno povejte tudi svojim ljudem oziroma našim ljudem.
Konsolidacija javnih financ poteka skladno s priporočilom Sveta Evropske unije za odpravo presežnega primanjkljaja do leta 2015. Proračunski primanjkljaj se brez upoštevanja dokapitalizacij bank in drugih izjemnih odhodkov, kar se skladno s pravili Evropske unije to odšteva iz primanjkljaja, znižuje iz 3,8% v letu 2013 na 3,3% v letu 2014 in v prihodnjem letu se je vlada zavezala k znižanju primanjkljaja na 2,5% in na tem še vedno stojimo.
Konsolidacije pa se nismo lotili z brezglavim varčevanjem za vsako ceno, ki je ob koncu kratkega mandata vaše prejšnje vlade, pustil Slovenijo v katastrofalni makroekonomski situaciji. Investicije ste uspeli znižati za 20%, minus 20, zasebno potrošnjo ste z neprestanimi grožnjami našim državljanom uspeli znižati, obrestno mero na naše zadolževanje pa uspešno dvignili na 7% in posledično ste seveda uspeli tudi gospodarsko aktivnost spustiti na minus 2,5. In v takšnem stanju sem in smo prevzeli vodenje slovenske vlade.
Konsolidacija javnih financ, ki je definitivno potrebna, po našem scenariju poteka z ukrepi na odhodkovni in prihodkovni strani. Odhodkovno kategorijo, veliko, to so javni uslužbenci, ki jih tudi vi večkrat žalite s tem, da ne priznavate, da so bili deležni ukrepov, v dogovoru z njimi, v dogovoru z javnimi uslužbenci smo na letni ravni prihranili 200 milijonov evrov. 200 milijonov evrov. Socialni transferji in pokojnine se ne valorizirajo, varčujemo tudi pri materialnih stroških, pri investicijah pa želimo varčevati čim manj, zato spodbujamo gospodarsko rast. Kar se tiče prihodkov, že prej sem omenila dvig DDV, ki je kljub kritikam tudi z vaše strani ni prizadel gospodarstva, ni prizadel tistega dela gospodarstva, ki je gonilna sila našega gospodarstva, to so izvozniki. Tudi potrošnje ni prizadel tako, kot ste nas opozarjali in to se kaže v številkah, ne samo v mojih besedah. Davek na nepremičnine, o katerem je veliko besed povedanih, jaz želim še enkrat jasno in glasno povedati, da je to pravzaprav najbolj pravična odločitev, ki smo jo lahko sprejeli. Ne gre za novo dajatev. Nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča v Sloveniji obstaja 20 let in veliko ljudi, veliko ljudi je bilo nezadovoljnih tudi s tem, pa se nihče ne bori za njihove pravice.
Ustavne prisoje, pritožbe na DURS kažejo to in boj proti sivi ekonomiji, ki smo se ga pravzaprav z lanskim letom lotili prvič resno in ne samo v številkah.
Lahko vam povem, da v prvih dveh mesecih letošnjega leta, pa bom uporabila samo davčno kategorijo prihodkov, so za nekaj več kot 7,5% višji, kot so bili v lanskem letu, tako da ne vem od kje vam izračuni o 5% primanjkljaju, ker to preprosto ne more biti res.
Absolutno smo pri oceni javnofinančnih prihodkov, ko smo pripravljali proračun, delovali konzervativno in to kažejo tudi številke, ki so v proračunu upoštevane. Ostalo pa še potem v dopolnitvi.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Želim dopolnitev odgovora, kajti mislim, da poleg tega, da predsednica zelo pogosto analizira vlado Janeza Janše, dejansko ne daje odgovora na to, kaj bo s prihodnostjo. S prihodnostjo, seveda, kako se bomo razdolžili kot država in kakšen je program razdolževanja. Zaenkrat se samo zadolžujemo.
Drugo, kar bi rad povedal je, da, prvič, nikakor mi ne žalimo javnih uslužbencev. Glede dviga DDV-ja bi rad povedal naslednje, spoštovana predsednica. Maj 2012: »Ta nemoralni in mislim, da je bil omenjen pritlehni davek boste vi dvigovali s sklepom vlade. Naslednji korak je samo še ta, da spremenite zakon o javnih financah.« To so vaše besede. Vi ste pa ta pritlehni davek dvignili maja lanskega leta in začel je delovati. Kar pomeni, nekaj so besede, gospa predsednica, nekaj so dejanja. In mi si v Slovenski demokratski stranki želimo odgovor na to, kako boste razrešili javne finance, še posebej, ker tudi nimate točnih podatkov glede prihodkov. Niso prihodki bili večji za 7% v prvih dveh mesecih, ampak za 4,8% in so na ravni leta 2012. Tukaj imate podatke o prihodkih, ki jih pobira DURS. Se pravi, vi nimate točnih podatkov ali pa vam kdo ne daje točnih podatkov. Še enkrat, imamo primanjkljaj, odhodki se ne zmanjšujejo. Če bo šlo s takim tempom naprej gremo proti 5% primanjkljaja. Imamo zadolževanje, se ne Se ne razdolžujemo in vedno večje zadolževanje pomeni vedno večje plačevanje obresti, ki jih bodo plačevali prihodnji rodovi.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala. Sem prav vesela, da imam možnost dopolniti odgovor. Gospod Šircelj, ker ste sedaj jasno in glasno povedali, da je že vaša vlada nameravala dvigniti DDV in bi to tudi naredila, če ne bi s svojim mandatom predčasno zaključila. S to razliko, da smo mi to naredili z zakonom, vi ste pa želeli to narediti s sklepom Vlade. In na to so se nanašale moje besede. Hvala, da ste to tudi jasno in glasno sedaj povedal v Državnem zboru in tudi ljudem, ki nas gledajo.
Kar se tiče razdolževanja sem povedala, da je naš glavni cilj, da dolg, ki je nastal s sanacijo bančnega sistema pokrijemo z upravljanjem in odprodajo deležev, pa bom uporabila termin premoženja, ki je na slabi banki. Naša velika zaveza je, da z dobrim upravljanjem zagotovimo, da se bo celoten dolg, to je nekaj manj kot 15% BDP-ja, zmanjšal z odprodajo velikega dela slovenskega premoženja, ki je v tem trenutku na družbi za upravljanje. Če to želimo se ne to ne da narediti čez noč. To je prva stvar.
Druga stvar, kar se tiče zadolževanja, poglejte, tudi če to ni všeč, mislim, da je pošteno, da ljudem povemo, da se tega čez noč ne da odpraviti. Prej sem obljubila, da bom povedala kaj pomeni, če bi v letošnjem letu želeli imeti proračun brez primanjkljaja, to je eno milijardo nižje odhodke. To pomeni, da bi morali za 40% odpustiti ljudi ali znižati plače. Za približno 24% znižati pokojnine in praktično ukiniti to čemur rečemo socialni transferji. Gospod Šircelj, tega filma v vladi Alenke Bratušek ne boste videli in jaz upam, da tudi v prihodnosti nihče ne bo dobil možnosti, da iz naše države naredi to. Absolutno se strinjam, postopna javno finančna konsolidacija. Zavedamo se tega in to peljemo.
Podatki, ki ste jih dobili z DURS-a, so mogoče podatki, ki se jim reče po tako imenovanem obračunskem principu in z denarnim tokom nimajo nujno enakih številk ali pa dosti skupnega, tako da številka 7,5 definitivno drži.
Še en podatek bom dodala, čeprav pravite, da se prevečkrat oziram v preteklost. Veste, v katerem letu je bil strukturni primanjkljaj v naši državi največji od leta 2000 do 2013 – v letu 2008, ko je bil 5,1%.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani predsednik, želim, da v Državnem zboru opravi razpravo o stanju na področju javnih financ. Namreč, to, kar nam je povedala predsednica vlade, enostavno ne zadostuje za to, da bi se lahko počutili finančno varne, ne le mi, ampak tudi državljanke in državljani v tej državi.
Kot prvo se naše zadolževanje povečuje. Kot drugo, nobenega načrta ni bilo danega, kako naj bi se zmanjševalo to zadolževanje, imamo samo uredbo Evropske komisije o tem, da bo treba vsako leto zmanjšati dolg za eno dvajsetino od leta 2015 naprej. In to bo zneslo nekaj 100 milijonov, ki jih bo morala država dati posebej samo za to, da se bo razdolžila.
Ob tem, da se povečuje primanjkljaj, ker se ne zmanjšujejo odhodki. Seveda to pomeni, da bo slej ko prej prišlo na področju javnih financ do stanja, ko bo enostavno denarja zmanjkalo, denarja za pokojnine, denarja za socialne transferje, denarja za nujno delovanje države. To nas vodi na to pot. Na to nas na nek način opozarja tudi Evropska komisija, ki govori o makroekonomskih neravnotežjih. Po kriterijih in merilih Evropske komisije se uvrščamo med države, kot sta Hrvaška in Italija, ki imata edini makroekonomska neravnovesja.
Tudi področje, ki ga je predsednica omenila, prodaja premoženja, preko Družbe za upravljanje terjatev bank ali preko holdinga, ne bo dalo tako hitro rezultatov. Pravzaprav holding niti še ne deluje, niti ni strategije, niti ni načrta, katera državna podjetja naj bi se privatiziralo. In mislim, da se v tem letu na tem področju ne bo kaj dosti zgodilo, vsaj ne zgodilo, da bi to imelo dejansko nek vpliv na državne finance.
In bojim se, da bodo državne finance kolapsirale zaradi nenehnega zadolževanja in zaradi prekomernega trošenja. Preveč odhodkov je v državnem proračunu glede na prihodke, ki so na ravni leta 2012, kljub povečanju stopnje davka na dodano vrednost, kljub zamrznitvi lestvice za dohodnino, kljub zamrznitvi stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. In, spoštovani predsednik, predlagam, da se opravi javno razpravo o javnih financah sedaj, kajti če bomo to delali jutri, bo prepozno.