Mag. Andrej Šircelj: »Varčevalcem Ljubljanske banke iz nekdanje SFRJ bo po akcijskem načrtu vlade treba vrniti 257 milijonov evrov.«

Ali ima Slovenija v okviru vprašanja vlog in kreditov LB tudi terjatve ali je samo dolžnica? Poslanke in poslanci so na današnji seji Komisije za nadzor javnih financ, kateri predseduje poslanec SDS mag. Andrej Šircelj, razpravljali o problematiki izvršitve sodbe Evropskega sodišča o človekovih pravicah o varčevalcih iz drugih republik nekdanje SFRJ.Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč 16. julija 2014 v zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ razsodil o pritožbi treh varčevalcev zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. Ob razpadu SFRJ v letih 1991/1992 so namreč devizne vloge pritožnikov (in številnih drugih  varčevalcev) ostale zamrznjene, saj so države naslednice SFRJ na različne načine prevzele jamstvo za devizne vloge nekdanje skupne državeSlovenija je v zvezi z omenjeno sodbo Svetu Evrope že predala akcijski načrt, ki je javno objavljen, in v katerem navaja ozadje primera ter poleg tega tudi nekaj dejstev v zvezi z implementacijo sodbe ESČP, pri čemer posebej izpostavlja mehanizem verifikacije zahtevkov in pomanjkanja informacij o varčevalnih vlogah.Na seji Komisije za nadzor javnih financ je predsednik mag. Andrej Šircelj poudaril, da v tem primeru ne gre le za eno sodbo oziroma eno vlogo, temveč, da bo treba na podlagi te sodbe varčevalcem Ljubljanske banke iz nekdanje SFRJ po akcijskem načrtu vlade vrniti 257 milijonov evrov. »Poleg tega je treba upoštevati tudi obresti,« je bil jasen predsednik komisije. Poudaril je, da je v akcijskem načrtu vlade glede poplačila vlog omenjena 6% obrestna mera, vendar pa nikjer ni jasno razvidno, ali gre za obrestno mero, ki velja med državo in banko ali za obrestno mero, ki velja med banko in varčevalci. »Ker glede poplačila vlog varčevalcem LB govorimo o javnih sredstvih, o javnem denarju, je pomembno, da  natančno poznamo načrte vlade v zvezi z reševanjem te situacije,« je dejal mag. Šircelj. Spomnil je tudi na to, da se je zgodba v zvezi z varčevalci LB začela pred 20 leti, ko je takratna vlada oziroma finančni minister z ustavnim zakonom ustanovil by-pass novo LB. »Ob ustanovitvi nove LB se je na stari banki pustilo prazne vloge. To je bilo 20 let nazaj. Danes pa prihaja račun za to ravnanje,« je dejal mag. Šircelj.Ker je bila na seji prisotna tudi visoka predstavnica za nasledstvo mag. Ana Polak Petrič, jo je mag. Šircelj vprašal, ali se vprašanje varčevalcev LB sploh še lahko rešuje v okviru nasledstva, ali se na tem področju kaj dogaja, ali potekajo morebitni sestanki tudi s predstavniki drugih držav, a je dobil odgovor, da se pogajanja v zvezi s tem praktično že od leta 2004 niso premaknila z mrtve točke. Visoka predstavnica za nasledstvo pa je tudi dejala, da vprašanje nasledstva še vedno ostaja odprto, da se  je tudi ESČP v sodbi Kovačević in drugi proti Sloveniji strinjalo s tem, da so »jamstva SFRJ ali NBJ za hranilne vloge« opredeljene kot nasledstveno vprašanje, pri čemer je naslednice tudi pozvalo naj nasledstvena pogajanja nadaljujejo po hitrem postopku.Predsednik komisije za nadzor javnih financ mag. Andrej Šircelj je izrazil tudi razočaranje, da na današnji sejo ni prišel noben predstavnik državnega pravobranilstva, »ker imajo mnogi dopuste oziroma počitnice.«  »Upam, da se to ne dogaja, ko zastopajo stališča Slovenije,« je ob tem dejal mag. Šircelj.Na seji je izpostavil tudi vprašanje glede kreditov, ki so jih pri slovenskih bankah najela hrvaška in bosanska podjetja in ki niso bili nikoli vrnjeni? »Ali ima Slovenija v okviru vprašanja vlog in kreditov LB kje tudi terjatve ali smo samo dolžniki?« je vprašal mag. Šircelj.Po predstavitvi stališč in kratki razpravi o tej za javne finance izjemno pomembni temi, v kateri je sodeloval zgolj en poslanec SMC, pa je predsednik komisije mag. Šircelj predlagal glasovanje o naslednjih sklepih:
1. Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado, da pri pripravi Predloga zakona o izvršitvi Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 napiše pogoje, ki bodo na eni strani v skladu s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, po drugi strani pa bodo pomenili čim manjšo obveznost za državni proračun.2. Komisija ugotavlja, da so v bivši SFRJ slovenske banke podjetjem na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini dajale kredite, ki do danes še niso bili izterjani. Ker se je Evropsko sodišče za človekove pravice spoznalo za pristojno za reševanje tovrstnih vprašanj, Komisija poziva Vlado, da prouči možnost, da preko tega sodišča okrepi aktivnosti pri izterjavi obveznosti. Vlada naj tudi prouči možnosti meddržavne tožbe za povrnitev slovenskih terjatev na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. 3. Komisija ugotavlja, da je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije ključni akter, ki spremlja in zagovarja stališča Republike Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Komisija zahteva, da se vloga in aktivnosti Državnega pravobranilstva RS pri pridobivanju informacij in zagovarjanju stališč Republike Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice povečajo.
Koalicija SMC, DeSUS in SD se je odločila, da omenjenih sklepov komisije ne bo podprla. Poslanec SDS in predsednik komisije za nadzor javnih financ mag. Andrej Šircelj pa je ob tem povedal, da so omenjeni sklepi napisani v korist državljanov, z njimi se povečuje pravna varnost v državi in človekove pravice. »Sklepi so dobronamerni, predlagamo, da naj državni organi bolj sodelujejo z organi v EU in da naj bodo bolj aktivni. Glasovanje proti takšnim sklepom pa pove vse o vladni koaliciji,« je še dejal predsednik komisije mag. Andrej Šircelj.