Mednarodne institucije že dlje časa opozarjajo, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno.
Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju oktobrske seje razpravljajo predlogih sprememb zakonov o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, davku od dohodkov pravnih oseb, davčnem postopku in dohodnini, ki jih je pripravila Vlada RS. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Andrej Šircelj.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Danes govorimo o spremembah davkov, nekateri temu pravite davčna optimizacija, drugi celo uporabljate besedo reforma, spet tretji bi lahko rekli, da gre za davčno kozmetiko. Kakorkoli že, pred nami so spremembe štirih zakonov, od teh sta dva zakona po moje tista, ki prinašata največ materialnih posledic, to sta zakon o dohodnini in zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, zakon o davčnem postopku ter zakon o obdavčitvi pravzaprav ne prinašata nobenih bistvenih davčnih posledic.
S temi spremembami pa vlada daje določene signale. Namreč, če pogledamo na vlogo davkov, potem lahko ugotovimo, da davki nimajo samo fiskalne vloge, ampak tudi marsikatero drugo. In na primer, ena je investicijska vloga, kar pomeni, da lahko pospešujejo ali ne pospešujejo investicije, naslednja je vsekakor zelo pomembna socialna vloga, prav tako imajo lahko tudi še druge vloge, predvsem glede tega, ali so davki gospodarni ali ne, ekonomični ali ne, in iz tega zornega je treba ocenjevati tudi te davčne spremembe.
Prvo, če govorimo o fiskusu, potem seveda lahko rečemo, da naj bi spremembe na področju dohodnine zmanjšale finančni učinek, o tem je bilo danes že govora, vendar glede na to, da se je finančni učinek državne blagajne v zadnjih petih letih enormno povečal, od 2 milijardi do 2,5 milijard evrov, pravzaprav to ne pomeni kakršnegakoli učinka na stabilnost financ. Drugo so drugi signali in vprašanje je, ali so te spremembe dovolj korenite, da se bo dejansko povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Tukaj lahko pride še do enega zapleta, na katerega bom potem tudi opozoril.
Glede socialne vloge, tukaj mislim predvsem na dohodnino, pri socialni vlogi dohodnine ima najpomembnejšo vlogo splošna olajšava, ta splošna olajšava se sicer veča na 3500 evrov, vendar pri določanju splošne olajšave velja eno merilo in to merilo je, koliko so nujni življenjski stroški. In nujno življenjski stroški v Sloveniji so določeni na podlagi strokovnih meril, to je okoli 8.000 evrov. Nekaj manj kot 8.000 evrov naj bi bilo nujno potrebnih letno za to, da ljudje lahko preživijo oziroma da zadovoljijo nujne človekove potrebe. Mi pristajamo tukaj na 3500, z drugimi besedami država obdavčuje tudi tisti del dohodka, ki je nujno potreben za življenje. Glejte, ta zadeva ni niti etična niti moralna in zato bi bilo treba tukaj narediti bolj korenit korak v povečevanje splošne davčne olajšave. To ima socialni karakter. Vsi so deležni splošne davčne olajšave, bom rekel tisti, ki so v petem ali šestem razredu, najbogatejši in tisti, ki imajo najmanjše dohodke. In tukaj dohodnina, ki je tudi socialni davek, ali pa mora v sebi vsebovati tudi socialno komponento, dejansko ne igra te svoje vloge. In to že dolgo ne in glede na gospodarsko rast, glede na finančne prihodke je treba povečati to splošno olajšavo veliko bolj korenito, takšni so bili in so trudi predlogi Slovenske demokratske stranke.
Drugo vprašanje, ki je tukaj pomembno, je vprašanje razmerja med obdavčitvijo kapitala na eni strani in na drugi strani obdavčitvijo dela. Res je delo pri nas bolj obdavčeno ali pa zelo obdavčeno tudi po mednarodnih merilih, tako pravi OECD, tako govorijo tudi Evropska komisija, IMF in tako naprej. Vendar zaradi česa? Ali zaradi dohodnine ali zaradi prispevkov? In če boste natančneje pogledati te analize, boste ugotovili, da so predvsem prispevki tisti, ki so enormno visoki, prispevki za zdravstvo, za pokojnine, ki se jih plačuje dvakrat, delodajalec jih plačuje dvakrat, enkrat v imenu prejemnika plačila in enkrat v svojem imenu, zato računovodje uporabljajo različne izraze, ampak delodajalec dvakrat plača vse te prispevke, in ti prispevki so dejansko tisti, ki povečujejo obdavčitev.
Na drugi strani imamo kapital. In če primerjamo kapital in dohodnino, potem je tukaj vprašanje, ali je kapital toliko obdavčen, da bo zaradi tega nekonkurenčen. In ali bo sedaj, ko se povečujejo dobički in kapital, imelo to nek vpliv na investiranje, kakšen signal bo to dalo? In ne samo tujim, prevečkrat se govori o tujih investitorjih, ampak tudi o domačih investitorjih. In tukaj se na en prikrit način dejansko obdavčuje. Pravne osebe se dodatno obdavčuje – samostojne podjetnike in kmete. Dohodnina vključuje tudi samostojne podjetnike in kmete in tem se na posreden način odvzema koriščenje olajšav, olajšav predvsem za raziskave in razvoj in koriščenje investicijskih olajšav ter tudi še vse ostale olajšave.
S tem se tudi negira na nek način tiste določbe zakona o davku od dobička pravnih oseb oziroma davku od dohodkov pravnih oseb, ki se nanašajo na ugotavljanje davčne osnove. To pa so na primer mednarodni računovodski standardi. In najmanj kar lahko rečemo, to ni dejansko strokovno. Če že, potem naj se ta vlada posluži strokovnega pristopa, z drugimi besedami, naj potem znižuje olajšave za raziskave in razvoj, da se ne bodo poznavale v 100 % znesku, ampak v nekem drugem odstotku, ki ga bo vlada dejansko tukaj predlagala. Tukaj pa na en poenostavljen način prihaja do višje davčne osnove in se zaradi tega naredi nek udor v to davčno osnovo in s tem doseže ta cilj, da bo vsak plačal davek najmanj po 7 odstotni davčni stopnji. Je pa to signal investitorjem da, poglejte, mi bomo bolj obdavčevali dobičke, mi bomo bolj obdavčevali kapital, na drugi strani bomo zmanjševali, smo začeli, čeprav moramo prej povedati, da pet let so se davki samo povečevali, tudi v prejšnji vladi, smo začeli spremembe na področju plač oziroma dohodkov iz dela.
Tukaj bi opozoril na eno zadevo, ker vsi omenjate, in tudi minister je omenil v napovedi, kako se bodo neto plače povečale prejemnikom plač. Ja, seveda se bodo, ampak le če se ne bodo spremenile bruto plače. In če se bodo spremenile bruto plače in bodo delodajalci spremenili oziroma znižali bruto plače, potem se pa tudi neto plače ne bodo nič povečale. Zdaj, ob takih ukrepih, ki so zdaj predlagane, je navadno vlada v okviru socialnega dialoga se dogovorila z delodajalci, da ne bodo šli v znižanje plač in da bodo tudi takrat, ko imajo delavci pogodbe v neto znesku, ne bodo to dejansko spremenili. Drugače niste pa nič naredili v zvezi s tem in drugače vse govorjenje o tem, kako bodo delavci nekaj več dobili, v prazno in na nek način tudi zavajajoče, vsi tisti evrčki pri eni plači, drugi plači, tretji plači, če delodajalci ne bodo zmanjšali plač na takšen ali drugačen način, v skladu s takšno ali drugačno pogodbo. In tukaj je vprašanje, ali je dogovor v okviru socialnega partnerstva, da se to ne bo zgodilo. Ker če se to bo zgodilo, potem ta cilj, o katerem vsi govorite, ni dosegljiv. Ampak to je stvar tistih, ki preračunavate in govorite ljudem, koliko se jim bodo plače povečale.
Če gremo sedaj še po drugih zakonih, tukaj imamo tudi spremembah zakona o davku od dobička od osvojitve izvedenih finančnih inštrumentov. Tukaj gre za povečanje davčne stopnje za 2,5 odstotni točki, iz 25 na 27,5 v prvem razredu in potem za 5 odstotnih točk v drugem razredu in tako naprej ob prodaji oziroma odsvojitve teh izvedenih finančnih inštrumentov. Ta zakon je bil uveden v času krize zato, da bi se preprečilo, da bi nastajali tako imenovani finančni baloni. In samo zato je bil namenjen in takrat je bila tudi stopnja znatno večja. Za 30.000, kot je nekdo že rekel v tej dvorani danes, je dela preveč, od računovodij in vseh ostalih in dela in stroškov finančne uprave, ki ga bo v zvezi s to spremembo imela. In je v bistvu ta sprememba negospodarna. Eno izmed načel davčnega sistema je gospodarnost. To je tipičen primer negospodarnosti. Ta zakon oziroma ta davek bi bilo treba ukiniti, ker je bil sprejet izključno za določen namen. In več dela bo in več stroškov bo imela država, trdim, kot kakršnegakoli učinka. Sprememba tega zakona je neumnost. Ukiniti ga je treba, ker tako ali tako ni nobenega davčnega učinka s tega zornega kota.
Če govorimo o spremembah zakona o davčnem postopku, so še druge novosti, ki nam jih narekuje Bruselj. Tukaj moramo vedeti, da imamo mi še zmeraj ogromno davčnega dolga, milijardo davčnega dolga. In ta davčni dolg se sicer znižuje, ampak zelo zelo počasi, prepočasi. In dokler imamo takšen davčni dolg, je tudi nesmiselno dodatno obremenjevati podjetja.
Ko sem govoril spremembah zakona o dohodnini, je treba povedati, da tudi ta nedoslednost, da naj bi imeli študentje nižjo davčno splošno olajšavo kot ostali, je tukaj presežena in da prihaja do tega, da pač z nekim amandmajem, ki je bil dan na odboru, tukaj se bo to izenačilo. To je bil tudi predlog oziroma amandma Slovenske demokratske stranke. Več strank je dalo ta amandma. Zaradi tega smo v zvezi s tem zadovoljni. Navidezno se zmanjšuje davčno breme iz dohodnine. Vendar če pogledamo finančne učinke, ki so v nekem drugem dokumentu in ki so izračunani tudi v okviru ocenjevanja proračunov glede fiskalnega pravila, potem lahko pač tukaj ugotavljamo, da se bodo prihodki tako v letu 2020 glede na leto 2019 povečali, še bolj se bodo pa povečali prihodki državnega proračuna iz naslova dohodnine v letu 2021 glede na leto 2020, in to za več kot 200 milijonov. Kar pomeni, da po teh podatkih, ki so ravno tako podatki te vlade oziroma ministrstva za finance, pomeni, da neke večje davčne razbremenitve ne bo.
Seveda lahko mi odgovorite, povečala se bo rast, povečala se bo zaposlenost, zmanjšala se bo nezaposlenost in tako naprej. Vendar ti prihodki nakazujejo, da bodo prihodki iz naslova dohodnine tudi toliko večji. Ravno tako dohodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Ocena je, da bi lahko bil to prvi korak, da pa vsekakor to ni zadosten korak niti za to, da bi se bistveno povečala konkurenčnost in da dejansko tisto, kar bodo podjetja bodo plačevala manj dohodnine, bodo morala plačati na področju obdavčitve dobička, kar pomeni, da ni nujno, da se bo zaradi tega investicijska dejavnost kakorkoli povečala oziroma da bo zaradi tega investicijska dejavnost v Sloveniji večja.
V SDS na eni strani nasprotujemo kakršnemukoli povečanju davkov, saj so davki v Sloveniji visoki, zato odločno nasprotujemo tistim vladnim rešitvam, ki povečujejo obdavčitev podjetij, samostojnih podjetnikov in kmetov!Na drugi strani pa na nek način pozdravljamo začetek zmanjševanja obdavčitve samega dela.
V SDS bomo nasprotovali zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ne bomo podprli oziroma bomo nasprotovali tudi zakonu od dobička od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov, medtem ko zakona o dohodnini in zakona o davčnem postopku ne bomo ne podprli ne nasprotovali. Hvala lepa.
