Mag. Andrej Šircelj: V poslanski skupini SDS ne podpiramo rebalansa proračuna za leto 2016

Kot je v navadi, poslanke in poslanci ob koncu leta v državnem zboru obravnavajo zaključni račun proračuna za tekoče leto. Poslanec mag. Andrej Šircelj je opozoril na številne nepravilnosti pri rebalansu proračuna za leto 2016, zato ga v poslanski skupini SDS nismo podprli.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, predstavnice Vlade. Zaključi račun proračuna za leto 2016 v splošnem kaže predvsem to, kako je vlada gospodarila z denarjem davkoplačevalcev, kako je oplemenitila svoje naložbe in tudi, kako se je zadolževala. To nam kažejo vse tri bilance proračuna – bilanca A, B in C.

Pri tem je treba povedati, da vsi makroekonomski kazalci, ki so povedani in izhajajo tudi iz zaključnega računa, ne kažejo dejanske kvalitete tega upravljanja. Kvalitete tega upravljanja predvsem ne kažejo zaradi tega, ker Računsko sodišče ni ugotavljalo smotrnosti proračuna niti smotrnosti porabe, ampak izključno samo pravilnost, z drugimi besedami, ali je šlo za porabo denarja v skladu z zakonom ali ne. O smotrnosti danes veliko govorimo, tudi sam bom nekaj povedal, vendar je tu zadeva popolnoma drugačna.

Predvsem nam to kaže tudi ocena Evropske komisije, ki ima Slovenijo še vedno za finančno tvegano državo in ni prešla v tako imenovani razred A, ampak je še vedno tista, ki je pod nadzorom Evropske komisije glede javnih financ, ne glede na to, kako mi tolmačimo fiskalno pravilo in kvaliteto javnih financ. Za kaj pravzaprav gre? Gre za to, ker je strukturni primanjkljaj v naši državi veliko večji, kot je nominalni primanjkljaj in ta strukturni primanjkljaj dejansko kaže kvaliteto javnih financ.

Naslednje vprašanje, na katerega bi rad opozoril, je vprašanje ponavljanja napak, o čemer so kolegi že govorili. Kaj je pravzaprav vlada tu naredila – dejansko je napak vedno manj, ampak namesto da bi se napake popravile, je vlada, preko državnega zbora v mnogih primerih raje spremenila zakon. Podobno kot pri odločbi Ustavnega sodišča in potem pri želji po tem, da se ustava glede šolstva spremeni. To pa ni pravilen način – namesto da ti popraviš napako, ki si jo storil in je dolgoletna napaka, enostavno to napako rešiš tako, da popraviš zakon. In tu na nek način vlada prenaša okoli samo sebe in na drugi strani državni zbor. Tako se kvaliteta pa tudi pravilnosti izvajanja proračuna kaj bistveno niso popravile.

In tu še zmeraj govorimo o tem, in Računsko sodišče govori o tem, da vlada ne spoštuje določb zakona o javnih financah, da ne spoštuje določil pogodb, da ni pravilnosti pri oddajah javnih naročil in da gre za zamude pri izplačilih. Tukaj govorimo o odhodkih in na odhodkih so te štiri komponente največja težava. Poleg tega se pri transferjih dejansko dogajajo nepravilnosti v postopkih same izvedbe javnih pozivov in razpisov. Tudi pri transferjih gre za to, da se zakon o javnih financah ne spoštuje in da ga vlada ne spoštuje.

Prav tako ni bilo pogojev za oddajo infrastrukture v brezplačno uporabo, zamude so pri izplačilih, pomanjkljivo je izvajanje nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov nad posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma nad poslovanjem pravnih oseb, pomanjkanje nadzora, niso bile javne službe, izvajanje gospodarske javne službe ni bilo zagotovljeno v predpisani obliki in niso bile spoštovane pogodbe. O tem govori Računsko sodišče, ko ocenjuje proračun. In ko ocenjuje oziroma sploh ne more oceniti bilance stanja, ko govorimo o celotnem premoženju države, tukaj mislim premoženje predvsem v nepremičninah, dejansko Računsko sodišče ni niti izdalo mnenja. Zakaj ni izdalo mnenja? Zaradi tega, ker nima podatkov.

To, da Računsko sodišče nekomu ne izda mnenja, je slabše, kot da izda negativno mnenje. Za negativno mnenje potrebuje Računsko sodišče 10 % vseh podatkov in ugotavljati, da gre za do 10 % nepravilnosti. Pri mnenju s pridržkom je bilo že omejeno, gre za 3 % in tako naprej. Če pa ne izda mnenja pa pomeni, da sploh nima podatkov o tem. In o tem govori Računsko sodišče, da ko govorimo o premoženju države in ko govorimo o nepremičninah predvsem, osnovnih sredstev, enostavno ta vlada nima verodostojne dokumentacije za osnovna sredstva, predvsem tista, ki so bila prenesena na Ministrstvo za infrastrukturo.

Tukaj se dejansko potem postavi vprašanje, kaj je z našo železniško infrastrukturo ali pa tisto železniško infrastrukturo, ki naj bi bila zgrajena nekje v prihodnosti, da letos veliko govorimo o drugem tiru, ali je tukaj zagotovljena vsa dokumentacija in ali ima vlada vso dokumentacijo, da ta projekt sploh lahko začne. Tudi na komisiji je bilo o tem govora in obljubljeno imamo odgovor Vlade.

Poleg tega je Računsko sodišče ugotovilo nezadostno in neustrezno dokumentacije pri potrditvi dolgoročnih terjatev iz poslovanja in pomanjkljive analitične evidence ter slab nadzor nad terjatvami za sredstva, dana v upravljanje. In seveda zaradi tega, ker enostavno ni podatkov o tem, kaj ta država ima, kaj je njena lastnina, zaradi tega Računsko sodišče ni izdalo mnenja, zaradi tega je zelo težko govoriti v tem primeru, da je zaključni račun za leto 2016 dober, da je dejansko vsebinsko boljši, kajti tega sam zaključni račun ne kaže.

Na eni strani ni podatkov, po drugi strani pa vlada nepravilnosti rešuje tako, da spreminja zakon v mnogokaterih primerih. In seveda to ni dobro. Zaradi teh zadev v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tega zaključnega računa ne bomo potrdili oziroma ne bomo glasovali za sprejetje. Hvala.