Mag. Andrej Šircelj v Polzeli: »Potrebno je ustvariti spodbudno okolje za razvoj gospodarstva, kar pa številni novi davki niso.«

Na poslanskem večeru Ljuba Žnidarja, ki je potekal v nedeljo, 27. aprila 2014, v Polzeli sta poleg gostitelja sodelovala še poslanca SDS mag. Andrej Šircelj in Robert Hrovat. Razpravljalci so govorili gospodarski in finančni ter politični krizi v Sloveniji, zadolževanju preko razumnih meja, slabi sanaciji bančnega sistema, nespodbudnem okolju za razvoj gospodarstva in vedno novih davkih, ki jih uvaja vlada Alenke Bratušek.Robert Hrovat je spregovoril o zaskrbljujočem stanju na področju kmetijstva. Vlada je želela kmete obremeniti kar z dvema davkoma: neustavnim davkom na nepremičnine in bistveno povečanim katastrskim dohodkom. Po njegovih besedah bi bila velika priložnost Slovenije spodbujanje samooskrbe, spodbujanje ekološkega kmetovanja, pridelave sadja in zelenjave.Mag. Andrej Šircelj je poudaril razsežnosti zadolževanja trenutne vlade in dejstvo, kdo bo plačeval dolgove in obresti. »Porabimo lahko le toliko, kolikor ustvarimo, potrebno bi bilo zaustaviti zadolževanje in pričeti z investicijami, ustvariti spodbudno okolje za razvoj gospodarstva, kar pa številni novi davki niso,« je poudaril mag. Šircelj.Ljubo Žnidar je osvetlil perečo problematiko na področju infrastrukture, nerazumno zmanjšanje sredstev vlade Alenke Bratušek za investicije in vzdrževanje cestnega omrežja, dejstvo, da novih investicij skoraj ni, sredstva za vzdrževanje pa so zmanjšana iz 89 milijonov na 9 milijonov evrov! Projekti, cestni odseki, mostovi, kjer so investicije skoraj 90-odstotno izvedene, so zaustavljeni. Tega si po besedah Ljuba Žnidarja Slovenija ne more privoščiti.Poslanci so spregovorili tudi o prihajajočem referendumu o arhivski noveli. Ob tem so poudarili, da teme arhivov ne gre podcenjevati, pri čemer je nujno vedeti, da je spremenjeni zakon vzrok, referendum pa je le posledica, ki poskuša popraviti nepredstavljivo škodo, ki bo povzročena, če zakon stopi v veljavo. Populistične besede v smislu pustimo preteklost in se zazrimo v prihodnost ne zdržijo, kajti vsak narod mora razčistiti z zgodovino, imeti to možnost. Osnovna civilizacijska norma je, da je mrtve potrebno pokopati in to je pogoj, da se lahko nek narod razvija, napreduje. V Sloveniji mrtvih nismo pokopali, veliko stvari v zgodovini nismo postavili na svoje mesto in odprti arhivi, kot so bili pred sprejemom zakona, pri tem igrajo odločilno vlogo.