Iskanje

Pridruži se

Mag. Andrej Šircelj: V podjetništvu ni čustev, ampak ekonomika in finance

»Država je najmanj tista, ki bi videla interes v tem, da bi prodajala paradižnik ali krompir, to ni naloga države,« o špekulacijah glede Mercatorja pravi mag. Šircelj.

Mag. Andrej Šircelj: V podjetništvu ni čustev, ampak ekonomika in finance

Mag. Andrej Šircelj je s pogovoru z Borisom Cipotom v oddaji Sreda v sredo najprej spregovoril o špekulacijah glede prihodnosti Mercatorja, ki bi se lahko ponovno znašel v državnih rokah, saj se je njegov hrvaški lastnik Agrokor znašel v težavah zaradi neplačevanja dolgov. »Moje mnenje je, da državno podjetje ne nudi boljših pogojev za kogarkoli, niti za potrošnike, niti za proizvajalce,« je dejal Šircelj, ki ne vidi nobene prednosti in potrebe po tem, da bi imeli državno trgovsko podjetje.

Ocenil je, da je Agrokor za Hrvaško velikega pomena, zato so tudi sprejeli poseben zakon, saj gre za ogromno podjetje, v Sloveniji pa primerljivega giganta nimamo, zato tudi nimamo takšnih težav, trg deluje dobro in strahovi ob prodaji Mercatorja o škodi za pridelovalce se niso uresničile. Glede izgube terana pa mag. Šircelj pravi: »Minister Židan bo to moral pripisati sebi.« Ni pa to edini takšen primer, Šircelj je namreč prepričan, da Slovenija pod to vlado izgublja strateške pozicije.

Dotaknil se je tudi delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je s prestrukturiranjem prevzela tudi nekatere pristojnosti Slovenskega državnega holdinga. »DUTB je bil na začetku mišljen izključno za to, da bo prodajal slabe bančne terjatve, slabe kredite,« kar je po besedah Širclja nekaj časa počel, potem pa to ni bilo več po meri vladajočih, zato so spremenili zakonodajo.

Prepričan je, da bi v primeru, da bo neko državno podjetje dejansko kupilo Mercator, bo moralo položiti račune, zakaj je to storilo. »Pri kupovanju podjetij ni čustev, ampak matematika, ekonomika, finance in tako naprej,« je pojasnil osnovno logiko trgovanja, vprašanje je, ali kdo vidi interes za nakup Mercatorja ali ne. Mag. Šircelj prepričan, »da je država najmanj tista, ki bi videla interes v tem, da bi prodajala paradižnik ali krompir, to ni naloga države.«

Poslanec Šircelj odnose v koaliciji vidi kot napete, največji vzrok za nesoglasja pa je kadrovanje. Koalicija nima širokega bazena kadrov, tujcem daje signal, da zanje ni mesta v Sloveniji, vodenje podjetij je netransparentno. »Razdelijo si neko državno podjetje, vsak izmed koalicijskih partnerjev predlaga svojega nadzornika, potem pa nastane težava, ko pridejo imena v javnost,« je dejal Šircelj, saj javnost in mediji preiščejo preteklost teh ljudi.

»V ozadju so silnice, da se privatizacijo ustavi,« je prepričan mag. Šircelj. Posamezni ljudje in omrežja preko državnih podjetij uveljavljajo svoje interese, tudi materialne, denarne interese. V Državnem zboru preiskovalni komisiji preiskujeta bančno luknjo in nakup materialov v zdravstvu. Za obe je Šircelj dejal, da opravljata mukotrpno delo pridobivanja in preučevanja podatkov. »Na dan bo prišla politična odgovornost,« ker obe komisiji delata odlično in v pravi smeri.

Predsednik Komisije za nadzor javnih financ je spregovoril tudi o delu komisije, na kateri pridejo na dan marsikateri podatki, kljub temu, da nekateri vabljeni gostje zahtevajo zaprtje seje, da ne bi njihovi podatki komu škodili. »Moj interes je, da so seje čim bolj transparentne in javne, ne moremo pa nekoga prisiliti, da spregovori, zato je boljše, da se poslanci seznanimo s temi podatki na zaprtem delu seje,« je pojasnil.

Mag. Šircelj je izrazil tudi mnenje glede drugega tira: »Ta investicija je predraga, tehnično izredno zapletena, tudi predimenzionirana in mislim, da bomo imeli s to investicijo izredno velike težave.« Cena se je v sedmih letih povečala za več kot 50 odstotkov, kar bo imelo velik vpliv na javne finance, uvajale se bodo nove dajatve. »Ne vem če potrebujemo izredno drago 20 km dolgo traso proge, po kateri bodo vlaki vozili 160 km na uro, potem bodo pa kar naenkrat ti vlaki naprej zaradi poteka proge vozili 60 ali pa 40 km na uro, tukaj ne vidim ne ekonomičnosti, ne racionalnosti, tudi razuma včasih ne vidim,« je dejal.

Ustavno sodišče je s sklepom zamrznilo preiskavo in pregled podatkov o mag. Andreju Širclju, ki so bili zajeti med preiskavo njegove poslanske pisarne decembra 2015, ko je policija poskušala nezakonito odnesti podatke tudi iz sedeža SDS. Takrat so bile povsod kamere, danes pa se o tem več ne poroča. »Dominantni mediji imajo ključno vlogo pri tem, kaj državljanke in državljani izvedo. Resnica je ali popačena, ali enostranska,« je dejal Šircelj, kar pomeni, da ljudje ne morejo imeti pred seboj celotne slike, dveh mnenj.

Ob koncu je mag. Šircelj izrazil zadovoljstvo, da imamo Ustavno sodišče in tudi nekatere posamezne sodnike, ki sodijo po pravu, ter da imamo Evropsko sodišče za človekove pravice, potrebno pa je ljudem skrajšati in olajšati pot do pravice, »da bo država pravna in pravična za vse ljudi, ne samo za nekatere.«

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.