Mag. Andrej Šircelj: V naslednjih svežnjih ukrepov se bomo posvetili razvojni pomoči, ki bo usmerjena v panoge, podjetja in projekte z visoko dodano vrednostjo.

Novinarji Demokracije so se pogovarjali z ministrom za finance Republike Slovenije Andrejem Šircljem. Pravi, da so bili ukrepi za preprečevanje širjenja virusa in blažitev učinkov upočasnitve gospodarske dejavnosti za državljane in podjetja nujni.

Intervju je bil objavljen v prejšnji številki Demokracije, 14. maja.

Nova vlada je doslej pokazala trezno, odgovorno, hitro in tudi ambiciozno ter preudarno pot do okrevanja v epidemiji COVID-19, koraki so šli v pravo smer. Hkrati pa je za letos napovedan močan upad gospodarske aktivnosti zaradi pandemije. Kako to ocenjujete in kaj lahko pričakujemo do konca leta?

Res je. Vlada je v nekaj dneh po prisegi ministrov pripravila prve ukrepe, ki so zagotovili večjo likvidnost in lažje poslovanje. Vpliv na gospodarsko aktivnost je odvisen od trajanja epidemije novega koronavirusa. Vlada se je že pripravila na morebitni drugi val, imamo opremo in zalogo. Verjamem, da se bo gospodarska aktivnost po koncu epidemije okrepila, po napovedih Evropske komisije bo padec gospodarske rasti Slovenije letos 7 odstotkov, kar lahko primerjamo z letom 1992, ko smo izgubili trge. Po napovedih komisije se bo gospodarska aktivnost v letu 2021 povečala za 6,7 odstotka, kar pomeni, da bi se BDP do konca leta 2021 približeval ravni iz leta 2019.

Evropska komisija je včeraj prvič od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa objavila gospodarske napovedi, po katerih je Slovenija v boljšem položaju kot je povprečje v območju evra. Kako to komentirate?

Navsezadnje je Slovenija za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu namenila 6 do 8 odstotkov BDP. Če se motim, me popravite prosim. Šircelj: Po napovedih Evropske komisije bo zaradi COVID-19 gospodarska rast Slovenije leta 2020 padla za 7 odstotkov, v EU pa povprečno za 7,4 odstotka. Komisija ugotavlja, da bi to lahko nadomestili v prihodnjem letu. Ukrepi vlade, ki so bili sprejeti za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, predvsem ukrepi za ohranitev delovnih mest, vplivajo na oceno in na realno stanje v slovenskem gospodarstvu. Finančni učinek prvega svežnja ukrepov znaša dobrih 6 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije. Za primerjavo: skupna vrednost doseženega dogovora finančnih ministrov držav članic Evropske unije o instrumentih za spopadanje s situacijo predstavlja samo slabe 4 odstotke evropskega BDP.

Kakšna so dosedanja javnofinančna gibanja v Sloveniji v letošnjem letu?

Za leto 2020 se zgornja meja izdatkov sektorja države poveča za 2,15 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj je predviden v višini 8,1 odstotka BDP, javni dolg pa se bo po ocenah zvišal na 82,4 odstotka BDP, kar nas uvršča na boljšo stran med državami EU. Najvišji dovoljeni obseg odhodkov za državni proračun za leto 2020 se zvišuje za 2,08 milijarde evrov, tudi za državni proračun je predviden primanjkljaj v višini 8,1 odstotka BDP.

Prejšnji premier trdi, da je novi vladi zapustil zelo ugodno stanje. Je bilo res tako? 

Žal se ne morem strinjati z nekdanjim predsednikom vlade. Če bi vlada pravočasno razglasila epidemijo in začela s postopki nabav osebne zaščitne opreme ter sprejela ustrezna navodila za tiste, ki so prihajali s smučanja v Italiji, verjetno epidemija v Sloveniji ne bi dosegla večjih razsežnosti in bi bilo soočanje s COVID-19 bistveno lažje. In tudi cenejše. Od začetka izbruha virusa SARS-CoV-2 so se cene osebne zaščitne opreme močno povečale. Cene kirurških mask so se povečale za šestkrat, cene respiratorjev N95 za trikrat in cene obleke za dvakrat. Takrat, ko smo najbolj potrebovali medicinsko opremo, se je podaljšal čas dobave, zaloge pa so prodajali najvišjim ponudnikom.

Slovenija je sprejela zelo obsežne ukrepe pomoči prebivalstvu in gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Pri tem se poraja veliko vprašanj o virih za to pokritje. Kako je s tem?

Ukrepi za preprečevanje širjenja virusa in blažitev učinkov upočasnitve gospodarske dejavnosti za državljane in podjetja so bili nujni tako z vidika skrbi za zdravje naših državljanov kot z vidika finančne pomoči vsem pomoči potrebnim. V tem času smo se zadolžili v okviru letne kvote.

S temi ukrepi smo v tej vladi kljub praznim skladiščem medicinske opreme reagirali hitro in v primerjavi z drugimi državami spadamo med najboljše. To nam priznava tujina in tuji analitiki, doma v medijih pa težko najdete takšno ugotovitev.

Vire črpamo iz proračuna, ker pa je Slovenija v prizadevanjih za okrevanje gospodarstva in javnih financ v tem trenutku sama, temu primerno vodimo tudi politiko zadolževanja. Na ravni EU se oblikujejo instrumenti in pogoji financiranja v okviru obstoječih in novih mehanizmov, prek katerih bi lahko države članice potencialno najele namenska posojila. Te možnosti bomo primerjali s pogoji financiranja na dolžniških trgih in se temu ustrezno sproti odločali. Pri tem poudarjam, da večina evropskih ukrepov še ni vzpostavljena, gre pa za posojila in poroštva in ne za nepovratna sredstva.

Kako je s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili? Vemo, da so tu sprejete določene sprostitve, a kako bo, potem ko bo konec epidemije?

V izrednih situacijah nacionalna fiskalna pravila in tista, ki izhajajo iz Pakta za stabilnost in rast na ravni EU, omogočajo začasno odstopanje od pravil. Začasno odstopanje od fiskalnih pravil je bilo marca letos potrjeno tudi na ravni EU. Tudi Fiskalni svet je ocenil, da razglasitev epidemije predstavlja neobičajen dogodek, ki po zakonu o fiskalnem pravilu omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin za ukrepe, namenjene blaženju posledic epidemije ter s tem začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Čeprav srednjeročna uravnoteženost javnih financ ne more imeti prednosti pred določanjem pogojev za omilitev izjemnih okoliščin, ki so prizadele vse državljane in državljanke Slovenije, si bo Vlada RS prizadevala za vrnitev javnih financ v okvir fiskalnega pravila. Koliko časa bomo potrebovali za vrnitev javnih financ v ta okvir, je odvisno od dolžine in globine recesije.

Po pričakovanjih bo velika pomoč gospodarstvu zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19, pri čemer gre za ukrepe za gospodarsko okrevanje po izhodu iz krize. Kakšni so odzivi gospodarstva in kaj pričakujete? Menite, da bo to dovoljšen ukrep za pomoč gospodarstvu?

Odzivi gospodarstva so pozitivni. Pri pripravi PKP2 smo prosili za predloge ne le opozicijo in predstavnike občin, temveč tudi predstavnike organizacij gospodarstva, predstavnike Banke Slovenije, poslovnih bank in Fiskalnega sveta. Za izhod iz krize je bistvenega pomena zagon slovenskega gospodarstva, zmanjšanje birokracije in odprava administrativnih ovir.

Okrevanje gospodarstva bo ključno. Znano je stališče ministrstva, da bi bilo dobrodošlo, da banke zagotovijo likvidnostna posojila. Banka Slovenije pa je v enem od svojih poročil zapisala, da so banke v dobri kondiciji in da imajo dovolj kapitala za podporo zagonu gospodarstva in za investicije. Kako je s tem, kaj se dogaja?

Imamo stabilne javne finance in likviden bančni sistem. Gospodarskim družbam so za blažitev posledic epidemije COVID-19 na voljo finančni produkti, ki jih omogočata banka SID in Slovenski podjetniški sklad, s PKP2 pa tudi dodatni finančni instrumenti, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih posojil.

V naslednjih svežnjih ukrepov se bomo posvetili razvojni pomoči, ki bo usmerjena v panoge, podjetja in projekte z visoko dodano vrednostjo. Okrevanje gospodarstva bo v prihodnjih mesecih ključno.

Pred prvomajskimi prazniki je vlada sprejela tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za leto 2020, ki je posledica izjemnih okoliščin, nastalih zaradi epidemije novega koronavirusa. V kakšnih okvirih načrtujete pripravo rebalansa proračuna za leto 2020 glede na prihodke in odhodke?

Vlada je določila spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do 2022, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na leto 2020. Sprememba odloka za leto 2020 je posledica izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije. Tukaj bi rad poudaril, da je v okviru teh okoliščin tudi v skladu z zakonom o Fiskalnem pravilu mogoče, da država odstopa od klasičnega fiskalnega pravila, po katerem morajo biti vsi prihodki enaki odhodkom oziroma bolje rečeno, odhodki izenačeni s prihodki. V teh izjemnih okoliščinah je nastala ekonomska in finančna kriza tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji in ne nazadnje lahko danes govorimo o globalni epidemiji ter v tej povezavi seveda tudi o globalni finančni in ekonomski krizi. Zaradi obsežnega programa pomoči gospodarstvu in prebivalstvu za blažitev posledic epidemije bomo pripravili rebalans letošnjega proračuna.

Kako je s trošarinami na energente, kar vpliva tudi na njihove končne cene? Kako boste pri tem ravnali v prihodnje?

Cene pogonskih goriv so sestavljene iz več elementov in trošarina predstavlja samo del drobnoprodajne cene. Pri spreminjanju trošarine nenehno spremljamo tudi razmere na mednarodnem naftnem trgu. V zadnjem obdobju lahko zaznamo zelo izrazit in dinamičen trend gibanja cen surove nafte na mednarodnih trgih. V kakšno smer se bodo gibale in vplivale tudi na drobnoprodajne cene v naslednjih obdobjih, je težko napovedati. Z vidika trošarinske politike lahko rečem, da bomo na ministrstvu za finance v največji meri skušali uravnotežiti vse dejavnike in politike tudi tako, da bomo blažili različna nihanja drobnoprodajnih cen in da bomo zagotavljali konkurenčno ceno naftnih derivatov.

Ali načrtujete kakšne spremembe pri davkih?

Ustanoviti želimo delovno skupino, ki bo pregledala in analizirala vse davke in predlagala konkurenčen davčni sistem in stabilnost javnih financ.

Vlada je imenovala novo vodstvo Urada za preprečevanje pranja denarja, opozicija pa je do tega kritična. Kaj je bil razlog za zamenjavo?

Razlog zamenjave je v tem, da je prišlo do zamude pri prenosu evropske direktive v slovensko zakonodajo. Kadrovska okrepitev urada bo delovala pozitivno ter povečevala strokovnost in učinkovitost urada pri delu.

Kako za članice območja evra poteka pomoč v okviru t. i. pandemične krizne podpore in iz drugih skladov, kako je z vzpostavitvijo mehanizma SURE, nove garancijske sheme EIB in podobno. Kaj se pri tem dogaja?

Finančni ministri držav članic EU smo dosegli dogovor o kratkoročnih ukrepih za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa. Članice območja evra bodo lahko v času te krize v okviru t. i. pandemične krizne podpore, ki bo temeljila na previdnostni posojilni liniji Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), črpale sredstva za blažitev posledic epidemije. Vzpostavil se bo nov mehanizem SURE, nove garancijske sheme EIB, sproščena so fiskalna pravila in pravila državnih pomoči. Skladi bi lahko začeli kmalu delovati in bodo na razpolago državam članicam pri premagovanju krize. Kriteriji za črpanje se še določajo. Žal čas tu ni naš zaveznik, saj bi postopki lahko potekali hitreje.

Prejšnji teden je potekala videokonferenca finančnih ministrov v razširjeni sestavi Evroskupine. Kakšna so stališča Slovenije v povezavi z ESM?

Šircelj: Evroskupina se je dogovorila o značilnostih instrumenta za podporo v pandemski krizi, ki bi ga zagotavljal EMS. Vsaki državi evoobmočja bo tako na voljo okvirno 2 odstotka njenega BDP za podporo domačemu posrednemu ali neposrednemu financiranju stroškov varovanja zdravja, zdravljenja in preventive zaradi krize COVID-19. Slovenija bo tako lahko zaprosila za namensko posojilo v znesku okoli 900 milijonov evrov. Pričakujemo, da bo za posojilo mogoče zaprositi od 1. junija 2020 dalje.

Slovenija je doslej izdala že nekaj obveznic, kaj je bil namen in kakšno zadolževanje načrtujete za leto 2020?

Slovenija se je letos že zadolžila na mednarodnih finančnih trgih v višini letne kvote pod ugodnimi predkriznimi pogoji. S sprejetjem odloka se ta okvir povečuje za 2 milijardi evrov. Demokracija: Kaj so poleg čim hitrejše vrnitve javnih financ v okvir fiskalnega pravila še prioritete finančnega ministrstva? Šircelj: Kot sem že omenil, ministrstvo za finance načrtuje pripravo rebalansa proračuna in nadaljnje izvajanje koalicijske pogodbe. Dvig povprečnine občinam s 589,11 evra na 623,96 evra za proračunsko leto 2020 je s sprejetjem PKP2 že v veljavi.

Demokracija: Za konec. Kako se bomo pobrali: država, prebivalstvo in gospodarstvo? Ste optimist? 

Pričakujem, da bo Slovenija med državami, ki bodo hitreje gospodarsko okrevale, a pod pogojem, da se epidemija ne ponovi. Zato pozivam ljudi, da spoštujejo ukrepe, s katerimi bomo premagali epidemijo. Slovenija je sprejela proti epidemiološke ukrepe, za katere nam dajejo priznanje številne države in mednarodne organizacije.

Foto: Polona Avazzo

Novinarka: Vida Kocjan