Mag. Andrej Šircelj: V DUTB se odvija kadrovski cunami
torek, 27. 10. 2015V SDS opozarjamo na paradoks, da tisti, ki so povzročili bančno luknjo, sedaj pregledujejo sami sebe ter izločajo dobre in slabe kredite. Poslanci in poslanke na današnjem nadaljevanju redne seje obravnavajo Predlog priporočila v zvezi s problematiko delovanja DUTB v povezavi z družbami in podjetji, katerih bančne terjatve so bile prenesene na DUTB. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Andrej Šircelj.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Minister, državni sekretar, kolegi in kolegice. Danes obravnavamo družbo za upravljanje terjatev bank oziroma z drugimi besedami tako imenovano slabo banko. Pri tem mislim, da je treba povedati, oziroma se osredotočiti na več stvari.
Prvič, ne smemo zamešati vzroka in posledice. Ne smemo pozabiti, zakaj je bila družba za upravljanje terjatev bank dejansko ustanovljena. Navsezadnje je o tem, ali ustanoviti to družbo ali ne, potekala zelo široka razprava. Dane so bile zahteve na ustavno sodišče, zahteve za referendum in odločitev takrat ni bila lahka, zato da se odloči o tem, da bodo tiste slabe terjatve, ki so nastale v slovenskem bančnem sistemu na podlagi slabih kreditov, da tako rečem, premalo zavarovanih kreditov, neustreznih kreditov, nekateri so nastali tudi zaradi tega, ker so se ljudje enostavno med seboj preveč poznali, prijateljskih, tovarišijskih odnosov, nenazadnje tudi na podlagi kapitalskih povezav, sorodstvenih povezav, itn.Skratka ti krediti, ki so bili dani, so postali slabi in državne banke, pretežno državne banke jih niso mogle več menedžirati in v njihovih bilancah so seveda ti neodplačni krediti postali zelo veliko breme. Takšno breme, da te banke v določenem času niso bile več kapitalsko ustrezne ali da so in ali da so imele zelo velike izgube. In v tistem trenutku je bilo vprašanje, ali bodo te slabe kredite in te slabe terjatve lahko upravljale te iste banke, navsezadnje tudi večina istih ljudi, ki so te kredite povzročili. Ali se te slabe terjatve vključno za zavarovanje, itn., prenese na posebno družbo. In takrat je bila sprejeta odločitev, da se prenese te slabe terjatve na posebno družbo, da se zagotovi veliko neodvisnost te družbe, zato naj imajo večino v tej družbi tujci, ki seveda, bom rekel, niso dojemljivi ali pa manj dojemljivi, kakorkoli želite, do različnih omrežij, ki delujejo v Sloveniji.In tako se je sprejel zakon, poseben zakon, ki je med drugim določil cilj te družbe in sicer, da se doseže čim večje poplačilo denarja davkoplačevalcev, ker te banke, ki so to naredile, so bile pretežno državne banke. Se pravi, čim več, da se povrne denarja davkoplačevalcem v določenem obdobju. Seveda preko mehanizma, preko tega, da se dejansko zagotovi ta denar tudi bančnemu sistemu. Še ena pomembna določba je, ko govorimo o družbi za opravljanje terjatev bank. Časa za to ima ta družba tudi po sedanjem zakonu sedem let. In še ena določba, ki je pomembna in je v zakonu in po njej mora ravnati upravni odbor je, da mora vsako leto prodati najmanj 10 % premoženja, ki ga ima. To so zakonske določbe.Zaradi tega so seveda apeli o tem ali naj se to hitreje proda ali počasneje proda, brez tega, da se predlaga sprememba zakona, jaz moram reči precej neumestne, zaradi tega, ker zakon določa pač to. Seveda se, če govorimo o slovenski bančni luknji, potem moramo reči, da je na podlagi stres testov, ki so ga opravile mednarodne inštitucije in seveda ob podpori Evropske centralne banke mednarodnega denarnega sklada in seveda ob podpori tudi podjetij, ki opravljajo dejansko te stes teste, je bilo ugotovljeno, da je bil kapitalski primanjkljaj v slovenskih bankah 4 milijarde 778 milijonov in da je zaradi tega seveda potrebna dokapitalizacija takrat treh bank, kasneje se je to še dodalo še nekatere druge banke, Factor banke in Probanke, ampak takrat je veljalo za tri pretežno državne banke, NLB, NKBM, deloma tudi Abanka, 3 milijarde evrov in to se je zgodilo skupaj potem še s tem, da se je dokapitalizirala DUTB, da se je dalo denar še za Factor banko in Probanko oziroma garancije, in da je seveda to znašalo potem v celoti 5 milijard. In zaradi tega, ker so bile slabe terjatve v teh državnih bankah, ki so bile slabo opravljanje in ker so bili slabi krediti, je nastala Družba za opravljanje terjatev bank in tudi na podlagi tega, ker Banka Slovenije ni opozarjala na dejansko stanje v bančnem sistemu. Spomnimo se izjav, ki so bile s strani najvišjih predstavnikov Banke Slovenije dane, da je v slovenskem bančnem sistemu vse v redu, da je stabilen in tako naprej. In slabi krediti so vzrok za to, da je nastala ta Družba za upravljanje terjatev bank.In seveda danes je ta družba predmet številnih polemik, tudi njene odločitve, danes je ta družba, se jo pregleduje od spredaj in od zadaj. Po drugi strani pa dejansko imamo v slovenskem sistemu še vedno inštitucije, ki niso pregledane od nikogar. Banka Slovenije ni pregledana od nikogar, razen od komercialnih revizijskih družb. Po ustavi republike Slovenije ima državni zbor pravico, možnost in v bistvu tudi zahtevo, da lahko pregleduje Banko Slovenije, vendar se to ne zgodi. Komisija za nadzor javnih financ lahko sprejme katerekoli sklepe o pregledu. Tukaj računsko sodišče bo dalo zahtevo, dobi ugovor. Skratka, državni zbor ne more nadzorovati poslovanje Banke Slovenije, razen v tem smislu, da nam predloži letno poročilo in nič drugega. Glede pravilnosti, glede gospodarnosti, glede zakonitosti, glede vsega tistega, kar računsko sodišče dela tega ni. Vendar je bila tudi Banka Slovenije takrat vzrok za to in dejanja Banke Slovenije vzrok za to, da se je Družba za upravljanje terjatev bank ustanovila, da se pregleduje, in prav je tako, in naj se še bolj pregleduje, vendar še vedno ostajajo tukaj inštitucije, ki pa niso pregledane. In kaj šele, da bi seveda bila preko Banke Slovenije lahko pregledana na primer Nova Ljubljanska banka. Tukaj se strinjam z mnenjem gospoda Dobovška, ko seveda se sedaj pa v tej banki, kjer so nastali in kjer je nastalo največ slabih kreditov, kjer je nastalo največ slabih terjatev in tako naprej, kreditna mape pregledujejo na podlagi ali s pomočjo zasebnih podjetij.In tukaj je ta paradoks v tej državi, da enostavno tisti, ki so povzročili to bančno luknjo enostavno sedaj lahko in sami sebe pregledujejo in sami sebe izločajo dobre in slabe kredite in sami sebe lahko pač rešujejo bančno krizo, bojim se, do naslednje bančne krize, ko bodo spet zaprošeni davkoplačevalci, da se dejansko nekaj naredi. Tukaj je vprašanje kaj se lahko zgodi. Seveda DUTB pride zelo prav tudi na primer ministru za finance, ko v Washingtonu razlaga, da je Slovenija na pravi poti in prav je tako, da razlaga, nimam nič v zvezi s tem, ker pač v Sloveniji deluje pokojninska reforma, deluje delovnopravna zakonodaja, bila je sprejeta leta 2013, 2012, sedaj deluje, da deluje SDH, privatiziramo in da deluje DUTB, ki, in tem mednarodnim inštitucijam, ki so navsezadnje podprle ustanovitev DUTB. Na drugi strani pa je seveda tudi nekoliko mačehovski odnos, seveda, do ureditve razmer, predvsem s spremembo zakonodaje, no, tisto, kar v bistvu tudi opozarja računsko sodišče, ne le DUTB, ampak tudi vlada.In danes, ko se dogajajo, lahko rečem, spremembe na kadrovskem področju ali pa na nek način tudi kadrovski cunami, tako v DUTB, ko enostavno tujci tisti, ki so na začetku garantirali, zagotavljali neodvisnost niso več zaželeni, pa ne mislim tu samo zadnjih dveh sprememb, ampak tudi prejšnji dve spremembi, ko so ljudje, ki so doživeli in imajo kariero v mednarodnih institucijah, IMF in tako naprej, bili enostavno zamenjani zaradi tega, ker so bili tujci, če govorimo o spremembah iz marca 2013, ko enostavno, kot kaže, omrežja – govoril bom samo o omrežjih, ne vem katerih – prevzemajo kadrovsko politiko v vladi in državnih institucijah. Ne vem, ali minister za finance in ostali ministri temu sledijo ali ne, kaj se dogaja, morda bi bilo treba to zagotoviti. In ima minister za finance vedno možnost, da predlaga preko vlade karkoli v zvezi z DUTB. Navsezadnje lahko predlaga tudi, da poenostavi vso zadevo, da DUTB namesto 7 let deluje 3 leta, vse skupaj 3 leta. Navsezadnje tako ali tako tisto, kar ne bo prodala DUTB, bo potem prešlo na SDH in zadeva bo končana, pa ne zaradi tega, da bi si jaz to želel. Jaz samo glede na odnos, ki dejansko obstaja danes, in glede na kadrovske spremembe pač vidim to možnost, da če nekomu to ni všeč, lahko enostavno to naredi, s tem da se zagotovi nadzor nad to institucijo v polnem pomenu. Kam gredo lahko te terjatve, ta podjetja, ki so zdaj na DUTB, je seveda več možnosti.Lahko se ustanovi, zaradi mene, tudi posebno ministrstvo za slabe terjatve, pa bo vse pod ministrstvom in ni nobenih težav. Ampak tu samo z nekimi kadrovskimi menjavami, ki potekajo zaradi tega, ker pač potekajo, mislim, da se tega ne bo rešilo. Verjetno tudi ne, se strinjam, s prevelikim vpletanjem politike in državnega zbora v odločitve DUTB, ki so lahko popolnoma poslovne, lahko so sporne, o tem naj odločajo pravosodni organi. Ali smo zdaj mi zadovoljni ali ne, je seveda drugo vprašanje, imamo takšne, kakršne imamo, ampak rešitve so tukaj. In rešitve bodo poenostavile celotno zadevo. V Sloveniji smo, kot kaže, tudi na poslovnem področju družba, država, ki zelo težko sprejemamo tujce, ki zelo težko sprejemamo drugačen pogled, ki težko sprejemamo drugačne odločitve, kot so naše. Ali pa morda vsa ta omrežja težko vse to sprejemajo, ki danes, mislim, v veliki meri zelo vplivajo na odločitve, tudi na to, kaj se dogaja v državnem zboru, na to, katere točke se obravnava in tako naprej. To so vprašanja, in rešitve so na mizi, zadeva se lahko zelo hitro poenostavi ob popolnem nadzoru vseh institucij v državi nad temi institucijami. Hvala lepa.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Minister, državni sekretar, kolegi in kolegice. Danes obravnavamo družbo za upravljanje terjatev bank oziroma z drugimi besedami tako imenovano slabo banko. Pri tem mislim, da je treba povedati, oziroma se osredotočiti na več stvari.
Prvič, ne smemo zamešati vzroka in posledice. Ne smemo pozabiti, zakaj je bila družba za upravljanje terjatev bank dejansko ustanovljena. Navsezadnje je o tem, ali ustanoviti to družbo ali ne, potekala zelo široka razprava. Dane so bile zahteve na ustavno sodišče, zahteve za referendum in odločitev takrat ni bila lahka, zato da se odloči o tem, da bodo tiste slabe terjatve, ki so nastale v slovenskem bančnem sistemu na podlagi slabih kreditov, da tako rečem, premalo zavarovanih kreditov, neustreznih kreditov, nekateri so nastali tudi zaradi tega, ker so se ljudje enostavno med seboj preveč poznali, prijateljskih, tovarišijskih odnosov, nenazadnje tudi na podlagi kapitalskih povezav, sorodstvenih povezav, itn.Skratka ti krediti, ki so bili dani, so postali slabi in državne banke, pretežno državne banke jih niso mogle več menedžirati in v njihovih bilancah so seveda ti neodplačni krediti postali zelo veliko breme. Takšno breme, da te banke v določenem času niso bile več kapitalsko ustrezne ali da so in ali da so imele zelo velike izgube. In v tistem trenutku je bilo vprašanje, ali bodo te slabe kredite in te slabe terjatve lahko upravljale te iste banke, navsezadnje tudi večina istih ljudi, ki so te kredite povzročili. Ali se te slabe terjatve vključno za zavarovanje, itn., prenese na posebno družbo. In takrat je bila sprejeta odločitev, da se prenese te slabe terjatve na posebno družbo, da se zagotovi veliko neodvisnost te družbe, zato naj imajo večino v tej družbi tujci, ki seveda, bom rekel, niso dojemljivi ali pa manj dojemljivi, kakorkoli želite, do različnih omrežij, ki delujejo v Sloveniji.In tako se je sprejel zakon, poseben zakon, ki je med drugim določil cilj te družbe in sicer, da se doseže čim večje poplačilo denarja davkoplačevalcev, ker te banke, ki so to naredile, so bile pretežno državne banke. Se pravi, čim več, da se povrne denarja davkoplačevalcem v določenem obdobju. Seveda preko mehanizma, preko tega, da se dejansko zagotovi ta denar tudi bančnemu sistemu. Še ena pomembna določba je, ko govorimo o družbi za opravljanje terjatev bank. Časa za to ima ta družba tudi po sedanjem zakonu sedem let. In še ena določba, ki je pomembna in je v zakonu in po njej mora ravnati upravni odbor je, da mora vsako leto prodati najmanj 10 % premoženja, ki ga ima. To so zakonske določbe.Zaradi tega so seveda apeli o tem ali naj se to hitreje proda ali počasneje proda, brez tega, da se predlaga sprememba zakona, jaz moram reči precej neumestne, zaradi tega, ker zakon določa pač to. Seveda se, če govorimo o slovenski bančni luknji, potem moramo reči, da je na podlagi stres testov, ki so ga opravile mednarodne inštitucije in seveda ob podpori Evropske centralne banke mednarodnega denarnega sklada in seveda ob podpori tudi podjetij, ki opravljajo dejansko te stes teste, je bilo ugotovljeno, da je bil kapitalski primanjkljaj v slovenskih bankah 4 milijarde 778 milijonov in da je zaradi tega seveda potrebna dokapitalizacija takrat treh bank, kasneje se je to še dodalo še nekatere druge banke, Factor banke in Probanke, ampak takrat je veljalo za tri pretežno državne banke, NLB, NKBM, deloma tudi Abanka, 3 milijarde evrov in to se je zgodilo skupaj potem še s tem, da se je dokapitalizirala DUTB, da se je dalo denar še za Factor banko in Probanko oziroma garancije, in da je seveda to znašalo potem v celoti 5 milijard. In zaradi tega, ker so bile slabe terjatve v teh državnih bankah, ki so bile slabo opravljanje in ker so bili slabi krediti, je nastala Družba za opravljanje terjatev bank in tudi na podlagi tega, ker Banka Slovenije ni opozarjala na dejansko stanje v bančnem sistemu. Spomnimo se izjav, ki so bile s strani najvišjih predstavnikov Banke Slovenije dane, da je v slovenskem bančnem sistemu vse v redu, da je stabilen in tako naprej. In slabi krediti so vzrok za to, da je nastala ta Družba za upravljanje terjatev bank.In seveda danes je ta družba predmet številnih polemik, tudi njene odločitve, danes je ta družba, se jo pregleduje od spredaj in od zadaj. Po drugi strani pa dejansko imamo v slovenskem sistemu še vedno inštitucije, ki niso pregledane od nikogar. Banka Slovenije ni pregledana od nikogar, razen od komercialnih revizijskih družb. Po ustavi republike Slovenije ima državni zbor pravico, možnost in v bistvu tudi zahtevo, da lahko pregleduje Banko Slovenije, vendar se to ne zgodi. Komisija za nadzor javnih financ lahko sprejme katerekoli sklepe o pregledu. Tukaj računsko sodišče bo dalo zahtevo, dobi ugovor. Skratka, državni zbor ne more nadzorovati poslovanje Banke Slovenije, razen v tem smislu, da nam predloži letno poročilo in nič drugega. Glede pravilnosti, glede gospodarnosti, glede zakonitosti, glede vsega tistega, kar računsko sodišče dela tega ni. Vendar je bila tudi Banka Slovenije takrat vzrok za to in dejanja Banke Slovenije vzrok za to, da se je Družba za upravljanje terjatev bank ustanovila, da se pregleduje, in prav je tako, in naj se še bolj pregleduje, vendar še vedno ostajajo tukaj inštitucije, ki pa niso pregledane. In kaj šele, da bi seveda bila preko Banke Slovenije lahko pregledana na primer Nova Ljubljanska banka. Tukaj se strinjam z mnenjem gospoda Dobovška, ko seveda se sedaj pa v tej banki, kjer so nastali in kjer je nastalo največ slabih kreditov, kjer je nastalo največ slabih terjatev in tako naprej, kreditna mape pregledujejo na podlagi ali s pomočjo zasebnih podjetij.In tukaj je ta paradoks v tej državi, da enostavno tisti, ki so povzročili to bančno luknjo enostavno sedaj lahko in sami sebe pregledujejo in sami sebe izločajo dobre in slabe kredite in sami sebe lahko pač rešujejo bančno krizo, bojim se, do naslednje bančne krize, ko bodo spet zaprošeni davkoplačevalci, da se dejansko nekaj naredi. Tukaj je vprašanje kaj se lahko zgodi. Seveda DUTB pride zelo prav tudi na primer ministru za finance, ko v Washingtonu razlaga, da je Slovenija na pravi poti in prav je tako, da razlaga, nimam nič v zvezi s tem, ker pač v Sloveniji deluje pokojninska reforma, deluje delovnopravna zakonodaja, bila je sprejeta leta 2013, 2012, sedaj deluje, da deluje SDH, privatiziramo in da deluje DUTB, ki, in tem mednarodnim inštitucijam, ki so navsezadnje podprle ustanovitev DUTB. Na drugi strani pa je seveda tudi nekoliko mačehovski odnos, seveda, do ureditve razmer, predvsem s spremembo zakonodaje, no, tisto, kar v bistvu tudi opozarja računsko sodišče, ne le DUTB, ampak tudi vlada.In danes, ko se dogajajo, lahko rečem, spremembe na kadrovskem področju ali pa na nek način tudi kadrovski cunami, tako v DUTB, ko enostavno tujci tisti, ki so na začetku garantirali, zagotavljali neodvisnost niso več zaželeni, pa ne mislim tu samo zadnjih dveh sprememb, ampak tudi prejšnji dve spremembi, ko so ljudje, ki so doživeli in imajo kariero v mednarodnih institucijah, IMF in tako naprej, bili enostavno zamenjani zaradi tega, ker so bili tujci, če govorimo o spremembah iz marca 2013, ko enostavno, kot kaže, omrežja – govoril bom samo o omrežjih, ne vem katerih – prevzemajo kadrovsko politiko v vladi in državnih institucijah. Ne vem, ali minister za finance in ostali ministri temu sledijo ali ne, kaj se dogaja, morda bi bilo treba to zagotoviti. In ima minister za finance vedno možnost, da predlaga preko vlade karkoli v zvezi z DUTB. Navsezadnje lahko predlaga tudi, da poenostavi vso zadevo, da DUTB namesto 7 let deluje 3 leta, vse skupaj 3 leta. Navsezadnje tako ali tako tisto, kar ne bo prodala DUTB, bo potem prešlo na SDH in zadeva bo končana, pa ne zaradi tega, da bi si jaz to želel. Jaz samo glede na odnos, ki dejansko obstaja danes, in glede na kadrovske spremembe pač vidim to možnost, da če nekomu to ni všeč, lahko enostavno to naredi, s tem da se zagotovi nadzor nad to institucijo v polnem pomenu. Kam gredo lahko te terjatve, ta podjetja, ki so zdaj na DUTB, je seveda več možnosti.Lahko se ustanovi, zaradi mene, tudi posebno ministrstvo za slabe terjatve, pa bo vse pod ministrstvom in ni nobenih težav. Ampak tu samo z nekimi kadrovskimi menjavami, ki potekajo zaradi tega, ker pač potekajo, mislim, da se tega ne bo rešilo. Verjetno tudi ne, se strinjam, s prevelikim vpletanjem politike in državnega zbora v odločitve DUTB, ki so lahko popolnoma poslovne, lahko so sporne, o tem naj odločajo pravosodni organi. Ali smo zdaj mi zadovoljni ali ne, je seveda drugo vprašanje, imamo takšne, kakršne imamo, ampak rešitve so tukaj. In rešitve bodo poenostavile celotno zadevo. V Sloveniji smo, kot kaže, tudi na poslovnem področju družba, država, ki zelo težko sprejemamo tujce, ki zelo težko sprejemamo drugačen pogled, ki težko sprejemamo drugačne odločitve, kot so naše. Ali pa morda vsa ta omrežja težko vse to sprejemajo, ki danes, mislim, v veliki meri zelo vplivajo na odločitve, tudi na to, kaj se dogaja v državnem zboru, na to, katere točke se obravnava in tako naprej. To so vprašanja, in rešitve so na mizi, zadeva se lahko zelo hitro poenostavi ob popolnem nadzoru vseh institucij v državi nad temi institucijami. Hvala lepa.