Mag. Andrej Šircelj: »Urad za preprečevanje pranja denarja bi moral imeti več preiskovalnih pooblastil.«

Z novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma želimo doseči bolj učinkovito delovanje Urada za preprečevanje pranja denarja. Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je na današnji novinarski konferenci predstavil novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je v parlamentarni postopek vložila poslanka skupina SDS. »Glavni razlog za to vložitev zakona je, da se poveča učinkovitost dela Urada za preprečevanje pranja denarja,« je pojasnil poslanec SDS.

V nadaljevanju je povedal, da je sedanja ureditev takšna, da Urad nima preiskovalnih pooblastil, da po uradni dolžnosti spremlja sumljive transakcije oziroma tiste, ki so višje od 15. 000 evrov in ki mu jih morajo po zakonu sporočati banke, hranilnice, igralnice, …  Nato urad takšno informacijo prenese na Banko Slovenije ali na katerikoli preiskovalni organ v državi. »Takšen način nekako pomeni to, da ima urad predvsem administrativno vlogo, da sumljive transakcije evidentira in potem sporoča naprej, s samo spremembo zakona pa bo Urad pridobil preiskovalna pooblastila,« je povedal poslanec SDS. Poleg tega se z novelo zakona Uradu predlaga tudi, da najmanj enkrat letno poroča Državnemu zboru, prav tako pa se z novelo zakona širi krog pobudnikov Uradu, da začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo v zvezi z neko transakcijo ali osebo, če obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Poslanec SDS mag. Šircelj je pojasnil, da je eden izmed razlogov za predlog uvedbe preiskovalnih pooblastil Urada tudi število transakcij. Po njegovih besedah analiza podatkov kaže, da število informacij glede sumljivih transakcij, ki jih morajo banke, zavarovalnice, leasing hiše, pošte, … narašča, in sicer »193 transakcij je bilo v letu 2008, 498 transakcij pa v letu 2012, če govorimo o transakcijah na bankah in hranilnicah. Če pa pogledamo skupno, se je število transakcij, ki jih mora urad preiskovati, več kot podvojilo,« je povedal poslanec SDS. Po Šircljevih besedah imajo sicer takšna pooblastila tudi podobni uradi v drugih državah, npr. na Švedskem, na Irskem in v Belgiji.

»To pomeni, da bo Urad ob tem, če obstajajo sumi pranja denarja ali financiranja terorizma, izdal nalog za preiskavo, kjer bo navedel okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum in v tem nalogu bo navedeno, kaj naj se razišče,« je pojasnil poslanec SDS. Po njegovih besedah bo preiskavo pri strankah, ki so lahko fizične ali pravne osebe, lahko opravil inšpektor, preiskava pa bo lahko  celostna ali delna, pri čemer se bo torej lahko nanašala le na posamezno področje delovanja preiskovanca. Preiskava bo po besedah poslanca SDS obsegala tisto, kar bo določil predstojnik urada, začela pa se bo z vročitvijo sklepa tako kot to velja pri davčni preiskavi. »V zakonu so dana tudi pooblastila inšpektorju, torej da lahko pregleduje listine, če ugotovi sum pranja denarja ali financiranja terorizma, tu je tudi zaveza dajanja podatkov, stranka v postopku pa ima tudi določene pravice, na primer, da mora biti tekoče obveščena o teku preiskave in o vseh pomembnih dejstvih v preiskavi,« je povedal poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.

Poslanec SDS je nazadnje še dejal, da v SDS s predlogom novele želimo doseči, da se bo zmanjšalo število transakcij, ko gre za pranje denarja in financiranje terorizma, da bo Urad postal učinkovitejši in da bo to prispevalo tudi k temu, da bo vedno več transakcij v Sloveniji legalnih. Po njegovih besedah želimo doseči tudi, da bodo sumljive transakcije ter tisti, ki opravljajo takšne transakcije tudi ustrezno sankcionirani, »saj nismo pozabili niti na globe v primeru kršitve tega zakona.«

Celotna novela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je v priponki.