Mag. Andrej Šircelj: "So se na DUTB prenesle vse slabe terjatve, pri katerih se zamuja več kot 90 dni?"

Katera merila so bila upoštevana in kakšne so posledice za kapitalsko ustreznost oziroma poslovanje NLB in NKBM v primeru, da se niso preneslevse slabe terjatve? Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je na ministra za finance, dr. Uroša Čuferja, naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s prenosom slabih terjatev bank na DUTB.Banka Slovenije je na podlagi rezultatov skrbnega pregleda in stresnih testov razvrstila banke v naslednji skupini:Skupina 1:
NLB in NKBM – že pred izvedbo stresnih testov nista izpolnjevali kapitalskih zahtev Banke Slovenije in na trgu nista uspeli zagotoviti zasebnih vlagateljev. Za njuno dokapitalizacijo je bilo na podlagi stresnih testov potrebnih 2,421 milijarde evrov, ki jih je prispevala država v obliki državne pomoči. Dokapitalizacija je bila izvedena pretežno z denarjem, deloma pa v državnih vrednostnih papirjih. NLB je bila dokapitalizirana v denarju s 1,140 milijarde evrov, z državnimi vrednostnimi papirji v vrednosti 411 milijonov evrov, NKMB s 619 milijonov evrov v denarju in v državnih vrednostnih papirjih v vrednosti 251 milijonov evrov.  Obe banki sta prenesli na DUTB za 3,21 milijarde evrov slabih terjatev, v prenosni vrednosti 1,01 milijarde evrov.  Po izvedenih dokapitalizaciji in prenosu slabih terjatev na DUTB je predvidena privatizacija bank prejemnic državne pomoči. V primeru NLB je bila sprejeta zaveza za zmanjšanje lastniškega deleža države na največ 25 % + 1, pri NKBM pa zaveza odprodaje celotnega državnega deleža.Abanka – že pred izvedbo stresnih testov ni izpolnjevala kapitalskih zahtev Banke Slovenije in na trgu ni uspela zagotoviti zasebnih vlagateljev. Za njeno dokapitalizacijo je na podlagi stresnih testov potrebnih 591 milijonov evrov, ki jih je prispevala država v obliki državne pomoči. Dokapitalizacija je bila izvedena pretežno z denarjem, deloma pa v državnih vrednostnih papirjih, in sicer v denarju 348 milijonov evrov in v državnih vrednostnih papirjih 243 milijonov evrov. Tudi pri Abanki se predvideva prenos večjega dela slabih terjatev na DUTB, v skupni vrednosti 543 milijonov evrov, ki bo izveden po dokončni odobritvi programa prestrukturiranja s strani Evropske komisije, predvidoma v 1. četrtletju 2014. Med zavezami, danimi Evropski komisiji, je tudi privatizacija z namenom odprodaje državnega deleža v Abanki.

Skupina 2:
Unicredit Banka Slovenija, Banka Celje, Hypo Alpe Adria, Raiffeisen banka in Gorenjska banka – banke, ki trenutno sicer izpolnjujejo kapitalske zahteve Banke Slovenije, stresni testi pa so pokazali potencialni primanjkljaj razpoložljivega kapitala do leta 2015. Banke lahko kapitalsko ustreznost krepijo s povečanjem prihodkov, z večjo izterjavo kreditov, z unovčenjem zavarovanj pri slabih kreditih, s prodajo terjatev, prenosi naložb na družbe v skupini, dokapitalizacijo, iskanjem novih investitorjev ter izvedbo drugih ukrepov za krepitev kapitalske ustreznosti. Če kapitalskega primanjkljaja ne bodo pokrile do konca junija 2014, namerava država zagotoviti ustrezna kapitalska varovala. Na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) sta dve največji banki prenesli za 3,21 milijarde evrov slabih terjatev (v prenosni vrednosti 1,01 milijarde evrov), medtem, ko se pri Abanki predvideva prenos slabih terjatev v višini več kot 500 milijonov evrov v prenosni vrednosti. Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank med drugim določa, da se lahko prenesejo tudi druge terjatve in ne samo tiste, pri katerih se z plačilom zamuja več kot 90 dni (terjatve razvrščene v skupino D ali E). Pri določitvi terjatev, ki so se prenesla (tvegane postavke) po določbah Uredbe sodelujejo sama banka, Banka Slovenije in DUTB, po ceni ovrednoteni s stani Evropske komisije, če pa te ni, pa oceno naredi sama banka, to oceno pa potrdi pooblaščeni revizor. 

V zvezi z navedenim sprašujem:
1.    Ali so se na dan prenosa za NLB in NKBM prenesle vse slabe terjatve, pri katerih se zamuja več kot 90 dni?
2.    Ali so se na DUTB prenesle slabe terjatve hčerinskih bank, ki sta jih ustanovili NLB in NKBM v tujini (Adria Bank AG Dunaj, NLB banka Tuzla, NLB Montenegrobanka,  Podgorica, NLB, Podružnica Trst, NLB Prishtina, Priština, LHB Aktiengesellschaft, NLB Srbija Beograd, NLB banka Beograd, NLB InterFinanz Zürich, KBM banka AD Kragujevac), te terjatve pa so bile prenesene na matični banki v Ljubljani oziroma Mariboru?
3.    Če ne, zakaj in katera merila so bila pri tem upoštevana?
4.    Če se niso prenesle vse slabe terjatve, kakšne so posledice za kapitalsko ustreznost oziroma poslovanje obeh bank?