Mag. Andrej Šircelj: Slovenija mora izboljšati svojo bonitetno oceno, kar lahko zagotovi z vzdržnimi in stabilnimi javnimi financami

Danes je pred matičnim odborom potekalo zaslišanje kandidata za ministra za finance, mag. Andreja Širclja. V uvodni predstavitvi je predstavil svoje poglede na delovanje slovenskih javnih financ in cilje, ki jim namerava slediti pri svojem delu kot finančni minister. Mag. Šircelj je kot prvi cilj, za katerega se bo zavzemal na ministrskem položaju, če bo imenovan, izpostavil stabilnost in vzdržnost javnih financ. »Stanje na tem področju je ugodno,« je ugotovil in dodal, da je tako za leto 2020 kot za leto 2021 predviden presežek v vseh blagajnah javnih financ. Prav tako je predvideno nadaljnje zniževanje javnega dolga in zneska plačil obresti, je bil zadovoljen. »A na javne finance je treba pogledati v luči novega koronavirusa, ki ne izbira sistemov niti držav,« je menil. V okviru spopada s krizo zaradi koronavirusa namerava mag. Šircelj najprej oceniti, kaj to pomeni za finančni sistem ter takoj zagotoviti denar za nakup najnujnejše opreme, ki se uporablja za zdravje ljudi. »Likvidnega denarja je dovolj, težava je le, da smo pozni in so cene medtem zrasle,« je dejal. Zagotoviti je treba tudi dodatne vire sredstev za boj proti virusu.

»Vedeti moramo, da je koronavirus globalen, razširjen je v več državah. Ta virus je dejansko povzročil ekonomski šok tako na strani ponudbe kot tudi povpraševanja, imel bo vpliv na industrijo, storitveno dejavnost in vse kaže, da gresta tako svet kot Evropa v recesijo vsaj za nekaj kvartalov, kar pa je predvsem odvisno od tega, kako hitro bomo ta virus lahko omejili,« je komentiral mag. Šircelj. Po njegovih besedah bo tako treba zagotoviti finančne vire za boj proti koronavirusu, »prav tako pa se bo treba s finančnimi viri boriti proti širjenju fake news.« Po besedah mag. Širclja bo finančna sredstva treba zagotoviti tudi preko različnih skladov.

Po njegovih besedah je treba v okviru aktualnih dogajanj gledati tudi celotne javne finance. »Proračun mora biti razvojen, v smeri, da podjetja čim prej izidejo iz te krize in bodo lahko najhitrejša in najboljša na trgu,« je o rebalansu dejal mag Šircelj in nadaljeval: »Proračuna za leto 2020 in 2021 žal ne vključujeta vseh odhodkov in tu je prva naloga bodočega ministra za finance: pogledati je treba, ali so vsi podatki točni, ali so vse številke točne,« je povedal mag. Šircelj. V tej luči je napovedal tudi rebalans, ki ga bo treba pripraviti tudi zato, ker proračuna za leti 2020 in 2021 po njegovih informacijah ne vsebujeta vseh odhodkov. Ti naj bi bili načrtovani za 350 milijonov evrov prenizko, med drugim naj bi manjkalo 150 milijonov evrov za socialo ter 100 milijonov evrov za plače zaposlenih v osnovnih šolah.

Mag. Šircelj je rebalans proračuna napovedal do poletja. »V okviru rebalansa proračuna bo prišlo do prerazporeditev med ministrstvi in v okviru ministrstev,« je napovedal Šircelj ob tem pa opozoril tudi na rahljanje fiskalnega pravila.  »V zakonu o fiskalnem pravilu jasno piše, v kakšnih primerih je mogoče razrahljati fiskalno pravilo. Gre za izjemne okoliščine, torej  neobičajne dogodke, na katere ni mogoče vplivati in imajo pomembne posledice za sektor država,« je dejal mag. Šircelj in dodal, da  osebno meni, da koronavirus je izjemna okoliščina in da za namene financiranja posledic te epidemije dejansko lahko koristimo  12. Člen omenjenega zakona .  »To pomeni, da bo ministrstvo za finance dalo tak predlog na vlado, vlada ga bo poslala fiskalnemu svetu, ki bo dal mnenje in vlada bo potem to poslala v Državni zbor,  poslanci pa bodo tisti, ki bodo odločali o novem finančnem okvirju,« je poudaril mag. Šircelj.

Kandidat za finančnega ministra je v svoji predstavitvi izpostavil tudi upokojence, pri čemer je bil mnenja, da so številne vlade v preteklosti na upokojence pozabile. »Demografija gre v smer, ki ni ugodna, prebivalstvo se stara in potrebujemo nove finančne vire. Tudi Bismarckov sistem, ki ga imamo na področju pokojnin, ob teh demografskih trendih ne bo mogel delovati še desetletja brez dodatnih finančnih injekcij,« je bil jasen mag. Šircelj. Nenazadnje je še dejal, da mora Slovenija izboljšati svojo bonitetno oceno, »kar lahko zagotovimo z vzdržnimi in stabilnimi javnimi financami in s povečanjem izkoriščenosti evropskih sredstev.«

Glede davčne politike je dejal, da Finančna uprava ne more biti le represivni organ, še posebej ne takrat, ko so kazni nesorazmerne s prekrški. V določenih primerih bi moral zadoščati opomin, je menil in dodal, da je treba davčne postopke administrativno razbremeniti.

Napovedal je prenovo davčne zakonodaje. Predlog sprememb pri obdavčitvi tako fizičnih kot pravnih oseb bo pripravila posebna delovna skupina strokovnjakov in Šircelj danes o podrobnostih še ni govoril, je pa poudaril, da koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva.

Mag. Šircelj je v razpravi odgovarjal na mnoga vprašanja o stanovanjski politiki, o davčni politiki, o trošarinski politiki, o prioritetah finančnega ministrstva, o predvidenem rebalansu.

Odbor za finance pa je nato po nekajurni razpravi z 11 glasovi za in osmimi proti pritrdil temu, da je mag. Andrej Šircelj ustrezen kandidat za finančnega ministra.