Mag. Andrej Šircelj: "S tem zakonom se uvaja stečajna zakonodaja po kateri bodo šle nekatere državne banke"

Nujno potrebno je sprejeti drugačno opredelitev bančne tajnosti, ki bi omogočila vsem poslovnim bankam in ostalim, da se ugotovi odgovornost za stanje v bančnem sistemu, katerega bodo plačali davkoplačevalci. Poslanke in poslanci so v okviru 18. redne seje državnega zbora obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu,  ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila vlada po nujnem postopku. Stališče PS SDS je predstavil mag. Andrej Šircelj.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovana državna sekretarka s sodelavcem, kolegice in kolegi!V Slovenski demokratski stranki že zelo dolgo spremljamo težave bančnega sistema in v zvezi s tem tudi predlagamo različne rešitve. Ena izmed ključnih rešitev za reševanje slovenskega bančnega sistema je, prvič, ugotovitev dejanskega finančnega stanja in, drugič, ugotovitev odgovornosti za nastalo situacijo. In mimo teh dveh zadev ne moremo niti ob tej spremembi Zakona o bančništvu, ki dejansko pomeni delitev bremen med lastniki podrejenih finančnih instrumentov in državo. Z drugimi besedami, ta zakon napotuje na to, da se uvaja v Zakonu o bančništvu poseben stečajni postopek za banke. Namreč, vsi ti ukrepi so zelo podobni ukrepom, ki predstavljajo stečajni postopek. Kot je povedala državna sekretarka, je bil ta zakon narejen s sodelovanjem Evropske komisije, s sodelovanjem Evropske centralne banke, ki je dala mnenje. Skratka, tukaj se postavlja že vprašanje ali se zakon piše v Bruslju ali se piše v Ljubljani. Gre pa seveda za osnovno vprašanje, da ob tem zakonu dejansko ne poznamo, kakšno je stanje v bančništvu. V proračunu za leto 2014 je rezerviranih 1,2 milijardi za dokapitalizacijo vseh slovenskih bank. Ob tem se opravičeno sprašujemo ali je to špekulacija. Ali je to špekulacija glede na dejansko stanje v bančnem sistemu in seveda ali je to dejansko špekulacija Vlade Alenke Bratušek, bomo ugotovili, ko bodo jasni stresni testi in ko bo jasna ocena aktive slovenskih bank. Skratka, informacij, pravilnih informacij nimamo in jih tudi nismo dobili oziroma imamo nekatere informacije, ki pa so verjetno nerealne s strani Banke Slovenije o tem, koliko je dejansko slabih terjatev in koliko bo potrebnih slabitev za to, da bodo banke imele uravnovešene bilance oziroma stvarne oziroma realne bilance.V Slovenski demokratski stranki bomo odločitev o tem zakonu vezali na izredno pomemben amandma, ki smo ga že dali na Odboru za finance in sicer to je amandma glede same bančne tajnosti. Namreč bančna tajnost, tako kakor je opredeljena v sedanjem zakonu in po sedanjem zakonu, dejansko onemogoča institucijam, ki skrbijo za nadzor in tudi tistimi institucijam, ki bi morale že v naprej vedeti kakšno je stanje v bančnem sistemu, da dejansko odgovorijo na vprašanje, kdo je odgovoren za tako stanje v bančnem sistemu in kdo bo navsezadnje odgovoren za to, da bodo davkoplačevalci iz svojega denarja preko davkov plačevali za napake v bančnem sistemu, ki so se lahko zgodile ne namenoma, lahko pa tudi namenoma na podlagi klientelističnih, prijateljskih, političnih povezav in tukaj ne gledamo, gledamo za celotno obdobje ne glede na to v katerem obdobju je bila določena Vlada. Odgovornost koga? Tukaj je v prvi vrsti najbolj odgovorna institucija, ki stalno bdi nad poslovnimi bankami, to je Banko Slovenije. Na drugem mestu so nadzorni sveti in na tretjem mestu so seveda uprave. Ni vedno rečeno, da v tem vrstnem redu, vendar glede na to, da se s tem zakonom uvaja tako imenovana stečajna zakonodaja po kateri bodo šle nekatere državne banke, je nujno, da se sprejme amandma, ki drugače opredeljuje bančno tajnost in ki omogoča vsem poslovnim bankam in seveda tudi ostalim, da se ugotovi odgovornost za stanje v bančnem sistemu, katerega bodo plačali davkoplačevalci.