Mag. Andrej Šircelj: "S predlogom zakona o davku na nepremičnine se obeta nova nacionalizacija"

Predlagani davek na nepremičnine obeta nacionalizacijo, fevdalizacijo in centralizacijo premoženja ter slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je na današnji novinarski konferenci spregovoril o predlogu zakona o davku na nepremičnine, ki opredeljuje obdavčitev nepremičnin. Po njegovi oceni bi moral omenjeni zakon slediti trem ciljem, to pa je: da se ne zmanjšuje konkurenčnost podjetij in samostojnih podjetnikov, da se jih dodatno davčno ne obremenjuje in da je v njem zajeta ustrezna pravna varnost davčnih zavezancev. Po mnenju mag. Širclja tega v omenjenem zakonu ni mogoče zaslediti, zato je predlagal, da bi se začelo s pripravo novega predloga zakona, ki bi tem ciljem sledil. “Ta davek, če bo sprejet, bo imel zelo velik učinek na socialni, ekonomski in finančni položaj slovenskih družin ter vseh državljank in državljanov, in to v negativnem smislu,” je poudaril poslanec. Ocenil je, da mnogi, glede na kriterije, ki so v zakonu opredeljeni v smislu odmere davka, tega davka ne bodo zmogli plačati. “Če davka ne bodo mogli plačati, na travnike, na dejavnost, na pašnike, na čebelnjake … kot zakon predvideva, potem se lahko davčni dolg spremeni v lastniški delež občine, kar pomeni, da bo občina oziroma država pridobila določen lastniški delež, kar pravzaprav pomeni ponovno nacionalizacijo nepremičnin,” je ocenil poslanec SDS. Po njegovih besedah bo s temi nepremičninami nato morala upravljati država, ki bi to lahko prodala, kupili pa bodo tisti, ki imajo denar. “Nastali bodo novi fevdi, centraliziralo se bo premoženje in na koncu bodo nepremičnine v rokah peščice ljudi, vsi ostali pa bodo najemniki ali zgolj delovna sila,” je kot možen scenarij v prihodnje orisal mag. Šircelj.  Ob tem je nadaljeval še, da bi to, da bo premoženje v rokah le nekaterih, ki bodo nato dovolj finančno in lobistično močni, lahko kasneje privedlo tudi do tega, da bodo omenjeni zakon spremenili v smeri ukinitve obdavčitve, premoženje pa bi ostalo v njihovih rokah.Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je ob tem še ocenil, da bi glede na predvideno davčno osnovo, ki je opredeljena kot posplošena tržna vrednost, nepremičnine lahko bile obdavčene tudi bolj kot bi smele biti. Mag. Šircelj je še pojasnil, da po sedaj predlaganem zakonu davčni zavezanec nima pravice pritožbe na davčno osnovo, zaradi česar je pravna varnost za davčnega zavezanca glede tega, koliko bo plačal, izredno majhna.Mag. Šircelj je opozoril tudi na besedno zvezo “javno dobro”, ki se v omenjenem predlogu zakona uporablja, pri čemer obstaja ogromno različnih opredelitev tega, kaj javno dobro je. “Vsekakor je to infrastruktura, ne moremo pa govoriti o tem, ali je javno dobro bolnica, cerkev, ipd. V predlogu zakona je torej  nejasen predmet obdavčitve in tudi zato je zakon nesprejemljiv,” je poudaril mag. Šircelj. Izpostavil je tudi, da bodo po omenjenem predlogu zakona obdavčeni čebelnjaki, hlevi, travniki, pašniki in vse tisto, s čimer ljudje pridobivajo dohodek, ki je že obdavčen po drugih zakonih. “Skratka davki se v tem primeru kopičijo, podvajajo, potrojijo in s tem, ko je, na primer, obdavčena dejavnost, se zmanjšuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva v najširšem smislu,” je še menil poslanec.Poslanec SDS mag. Šircelj je nenazadnje izrazil upanje, da se bo ob pripravi morebitnega novega predloga zakona iz obdavčitve izločilo tisto premoženje, ki ga podjetja, kmetje, pravne osebe uporabljajo za opravljanje svoje dejavnosti, da se bo upošteval socialni karakter bivanjskih prostorov oziroma da se bo upoštevala določena kvadratura stanovanj, ki ni obdavčena in je nujna za bivanje ljudi in da se bo pri izračunu za davek upoštevala dejansko ocenjena cena nepremičnine, ne pa splošna tržna vrednost.