Mag. Andrej Šircelj: »S povečanjem pristojnosti urada bi dosegli večjo specializacijo, operativnost in učinkovitost«

V okviru 23. redne seje DZ so poslanke in poslanci obravnavali tudi novelo Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Dopolnilno obrazložitev predloga novele zakona je v imenu predlagatelja podal mag. Andrej Šircelj.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarka, spoštovani direktor Urada za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kolegi in kolegice!V Slovenski demokratski stranki smo na podlagi analize in na podlagi poročila urada ugotovili vse pomembnejšo vlogo urada, predvsem ko gre za preprečevanje pranja denarja in ko gre dejansko tudi za financiranje terorizma. Analize namreč kažejo, tudi tiste, ki jih je naredil urad, da se število transakcij v katerih gre za sum pranja denarja, povečuje in da se tudi mednarodno povečuje število transakcij v tem okviru.Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ima omejene pristojnosti v skladu s sedanjim zakonom. Namreč dejansko je njegova pristojnost to, da informacije, ki jih dobi od bank, finančnih institucij, zavarovalnic, itn., pošlje v nadaljnjo obravnavo pristojnim organom, to je navadno policija, tožilstvo, Slovenska obveščevalna varnostna agencija, itn. Skratka, dobi informacijo, ki jo nadalje pošlje drugim organom. Menimo, da bi ta urad moral pridobiti tudi možnost, da bi lahko opravil preiskavo. Preiskavo seveda zaradi tega, da bi enostavno povečal svojo učinkovitost in da bi na podlagi tega, ko bi dejansko pregledal lahko tudi posamezne transakcije, ugotovil kakšno stanje je pri posamezni transakciji in seveda, da nadalje tudi ukrepa glede na večje pristojnosti. V zvezi s tem v Slovenski demokratski stranki menimo, da je novela in seveda tudi razprava o tej tematiki nujna. Predvsem zaradi tega, ker v okviru Vlade ne želimo imeti uradov, agencij, služb, ki so lahko na nek način brezzobi tiger. Seveda tudi danes se opravlja preiskava teh transakcij. Navadno jih opravlja oziroma ima pristojnosti za to policija. Je pa seveda policija drug organ, ki je verjetno manj specializiran za tovrstne transakcije, glede na to, da policija lahko opravlja tudi druge preiskovalna dejanja, kot na primer pri umorih, krajah in podobno.Menimo, da bi bilo treba preiskovalno vlogo oziroma preiskovalno funkcijo združiti v enem organu. S tem bi dosegli seveda tudi večjo specializacijo, večjo operativnost in ne nazadnje tudi večjo učinkovitost. Zato smo v Slovenski demokratski stranki predlagali člene zakona, ki dejansko pomenijo možnost, da ta organ izvede preiskavo. V nadaljnjem lahko izvede tudi inšpekcijo, tako kot bi bilo možno, namreč tukaj gre za razliko med preiskavo in inšpekcijo, po ZUP-u ali tako, da se dejansko ta zakon v nadaljnjih obravnavah dopolni z inšpekcijskim delom, če bi bilo to tudi mnenje ostalih. Skratka ta zadeva glede inšpekcije ostaja odprta. Menimo pa seveda, da je tudi inšpekcija veliko bolj učinkovita, če je vključena v inšpekcijo tudi preiskava. Navsezadnje smo na takšno stališče oziroma takšno mnenje prišli, ko smo opazovali preiskavo oziroma inšpekcijske preglede v okviru davčnih pregledov. Razumem, da to ni enak postopek. Razumem tudi, da to ni nujno, da gre za enako vsebino, vendar paralele so tukaj. Povsod gre dejansko za denar in inšpekcijski davčni pregledi so veliko učinkovitejši sedaj, ko zakon o davčnem postopku vključuje tudi preiskavo. Skratka, zakon predlagamo zato, da bo čim manj pranja denarja v Sloveniji, da bo čim manj financiranja terorizma in seveda, da bodo tisti, ki to počnejo, dejansko tudi kaznovani.