Mag. Andrej Šircelj: Predloga proračuna za leti 2016 in 2017 sta brez strategije in jasnih dolgoročnih ciljev.
ponedeljek, 16. 11. 2015Zaradi trenutne migrantske krize bo morala vlada v prihodnjem letu zagotovo zagotoviti več denarja za vojsko, policijo in službe, ki se ukvarjajo s protiobveščevalno dejavnostjo, ko načrtuje sedaj. Na današnji redni sejidržavnega zbora poslanke in poslanci obravnavajo predloga proračuna RepublikeSlovenije za leti 2016 in 2017. Stališče poslanske skupine SDS je predstavilposlanec mag. Andrej Šircelj.Vnadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran. Tukaj lahko seveda povemo, da za ljudi ni dane jasneperspektive in ni dane tudi jasne vizije. Tudi glede na spremembe proračuna nijasno, ali bodo živeli v prihodnosti bolj varno ali manj ravno, boljše alislabše. Ravno tako ni jasno, kako bo poslovalo gospodarstvo z večjimiobremenitvami ali z manjšimi obremenitvami. Skratka, v tem proračunu nidolgoročnih ukrepov, ni vizije, ni ekonomskih politik, ki bi dejansko dajaliperspektivo vsem nam in seveda predvsem gospodarstvu, mladim, nezaposlenim,kmetov, gospodarstvenikom in kateri so seveda ti dokazi. Tukaj je treba najprejpogledati prihodkovno stran proračuna. Če pogledamo prihodkovno stranproračuna, potem seveda ne moremo mimo davkov. Kaj se je dogajalo v zadnjemletu in zadnjem letu in pol? Davki so se predvsem zviševali. Zviševali so setako, da so večje breme nosili predvsem ljudje, kajti davki so se prevalili nakončne potrošnike oziroma na državljane in državljanke.Začnimo s povečanjem davka na finančne storitve, ki se jepovečal iz 6,5 % na 8,5 %. Zavedati se moramo, da končno plačajo ta davkeprebivalci in prebivalke Slovenije ob tem, ko seveda koristijo določeno bančnoali finančno storitev. Ravno tako zavarovalniške storitve, tudi za te storitvese je obdavčitev povečala ravno tako iz 6,5 % na 8,5 %. Z drugimi besedami,država je od njih dobila več. Če smo že pri posrednih davkih, potem lahkougotovimo, da je vlada tudi z zadnjim ukrepom, ko je podaljšala začasni ukrep odavku na dodano vrednost v stalnega dejansko povečala obdavčitev iz prejšnjih20 %, ki je veljala pred dvema letoma nad 22 % za vse izdelke oziroma storitveoziroma za nižje izdelke iz 8,5 % na 9,5 %. To je realnost. To so gospodarskipogoji, to so pogoji za življenje. Če pomislimo, da imajo vsi te davki takoimenovani regresiven učinek, kar pomeni z drugimi besedami, da ga plačajosocialno šibkejši glede na svoj dohodek več kot manj socialno šibki, potemlahko ugotovimo, da je tudi socialno stanje v tej državi lahko slabše. Tukaj jesocialna komponenta te obdavčitve tako za gospodarstvo kot za prebivalstvovsekakor sporna in verjetno to niso pravi davčni ukrepi, ki bi dejansko vplivalina večjo socialno državo.Če nadaljujemo in če ugotovimo, da je tudi pri dohodnini ta vladaukinila revalorizacijo z dvigom oziroma z življenjskimi stroški, potem je tukajpridobila še dodatnih 30 milijonov, ampak teh 30 milijonov spet na račun ljudi. Vse to sobili začasni ukrepi, ki so bili sprejeti v času naše največje krize. Danespremier in ministrski zbor govorijo o tem, da nismo več v krizi, da imamogospodarsko rast, da imamo boljše poslovno okolje, vendar pa davčna bremena sezaostrujejo. Zaostrujejo se tudi, če pogledamo trošarinsko politiko in danesvam lahko mirno povem, da stane liter bencina v Grosuplju 1,21 evra skoraj 1,22evra, v Beljaku pa stane 1,09 evra. Kaj to pomeni? Da smo nekonkurenčni in dadržava tudi zardi tega pridobiva manj trošarin in manj davka na dodanovrednost, in da se seveda številni prevozniki izogibajo našim bencinskimčrpalkam in dejansko ne polnijo rezervoarjev v naši državi, ampak nekje drugje,vozijo pa se seveda po naših cestah. Če govorimo tudi o tem, kaj prihajaoziroma o tako imenovanem davčnem prestrukturiranju, potem lahko ugotovimo, dase bodo ukinile tako imenovane investicijske olajšave ali prepolovile, ravnotako olajšave za raziskave in razvoj in seveda, da se bodo povečale tudiobremenitve, ko bodo ljudje, recimo, prodajali nepremičnine, stanovanje, intako naprej, obliž, skratka da bodo ljudje na podlagi večje učinkovitostidobili tudi več denarja, je zelo slaba tolažba, še posebej zaradi tega, kerbodo pogoji gospodarjenja za podjetja dejansko slabe.In to so dokazi o strategiji in o viziji te vlade. To sodejanski ukrepi, to ni govorjenje, to je tisto, kar državljani plačujejo vsakdan, vsak trenutek ko kupujejo izdelke ali storitve. Tudi obljube o boljšemposlovnem okolju, da bo izboljšal davčni postopek, lažje plačevanje davkov, otem, da bo manj administrativnih ovir pri izdaji dovoljenj, in da bo pravosodjebolje delalo, so seveda lahko pesek v oči, če niso podkrepljeni z dejstvi. Odgovorjenja dejansko državljani in državljanke ne morejo živeti. Od obljub ravnotako ne. Ko se srečajo v realnosti z administracijo, z birokracijo, takrat jestanje popolnoma drugačno in ne daje nam perspektive in ne daje nam nekeposlovne ambicioznosti. Posledice tega in posledice tega okolja so odlivkapitala, podjetja zapuščajo Slovenijo in to znana podjetja. Izobražencizapuščajo Slovenijo, mislim da v zadnjem obdobju okoli 8 tisoč diplomantovodšlo, domač kapital se ne investira v Sloveniji, ampak v tujini, skratkaljudje odhajajo. In nekaterim pospešimo korak, da odidejo v tujino, denimo, skadrovsko politiko v družbi za opravljanje terjatev bank in seveda z negativnimikadrovskimi odločitvami v SDH.In glede na to, gospe in gospodje, da smo nekako predstavilitisto, kar naj bi se zgodilo v prihodnosti na področju prihodkov, mi dovolite,da na kratko govorim še o odhodkih. Pred tem pa bi rad opozoril, da je v temproračunu precej sistemskih nejasnosti. Prvič, ni usklajen z zakonom o javnihfinancah. Kot vemo, še danes ne vemo, koliko bomo dajali za občine, predvsemtam kjer ljudje največ koristijo svoje storitve in zaradi tega, ker tega nevemo, je zakon v nasprotju z zakonom o javnih financah. Poleg tega je tudivprašljivo, kako je z zakonom o fiskalnem pravilu. Dejansko fiskalni svet tukajne deluje in dejansko vlada ni vložila napora, da bi dala tudi izračune že nazačetku o tem, kako bo fiskalno pravilo delovalo. Poleg tega vlada nipredstavila niti v proračunskem memorandumu niti posebej napovedi za štiriblagajne. Pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno, občine in seveda državniproračun, to je bilo predstavljeno. Pri koriščenju EU sredstev nam bo šloslabše kot v preteklosti. V finančni perspektivi 2015-2020 za to finančnoperspektivo nimamo niti dokumentov, da bi jih predstavili v Bruslju v Evropskikomisiji. Ne glede na to, da je spremenjen način in da ta spremenjen načinpomeni, da bomo morali določena dokazila dati že do leta 2018 in tukaj nimamo nitiprograma. To je realnost, kar pomeni, da bomo dobili manj denarja kot bi galahko in manj denarja kot bi ga morali. In seveda, to je odraz delovanja te vlade.Na Komisiji za nadzor javnih financ je bil sprejet sklep, da proračun oziromada proračunski dokumenti dejansko niso popolni in da naj vlada dopolni teproračunske dokumente in dejansko je ugotovljeno, da ta proračun ni skladen z zakonomo javnih financah, govorim o štirih blagajnah in seveda tudi o zakonu ofiskalnem pravilu.In, če pogledamo nekoliko po sektorjih na odhodkovni strani.Gospodarstvo, če govorimo o investicijah, indeks v letu 2016 je minus 1,8 %.Verjamem, da nekateri imajo rajši absolutne številke in v absolutnih številkahse dejansko vse povečuje, ker se tudi prihodki povečujejo. Vendar indeks minus1,8 % na področju investicij dejansko pomeni zmanjšanje, ne glede, da napodročju gospodarske politike tudi ni strategije. Sredstva za podjetništvo sesicer v letu 2016 zvišujejo, povečujejo za 21 milijonov, na drugi strani pa seže v letu 2017 dejansko bistveno zmanjšujejo in seveda ni neke stalnice, nineke stične točke, med letoma 2016 in letom 2017. Tudi krepitve konkurenčnostizato ne bo in tudi novih delovnih mest se samo zaradi tega ne bo ustvarjalo.Če pogledamo naslednji sektor, ki je prav tako pomembenza Slovenijo, kmetijstvo. Ni strukturnih reform, ni nobene vizije razvoja in nenazadnje sredstva v kmetijstvu se bodo realno znižala v letu 2017. In kaj jerecimo strukturna sprememba? Je verjetno reforma na področju pridelave hrane,na področju samooskrbe. Tako pa se njive in polja zaraščajo in namesto, da bijih bilo vedno manj, jih je vedno več in nenazadnje imamo tudi v Slovenijinajmanj njiv in polj na prebivalca v Evropski uniji. Podobno je tudi napodročju gozdov, urejanja gozdov in podobno je tudi na področju razvojapodeželja.Če govorimo o infrastrukturi, potem seveda ostajajo tistizamrznjeni projekti, ki so bili zamrznjeni v letu 2013, ko je bila krizanajhujša, dejansko še vedno zamrznjeni. Ni novih cestnih povezav, na primer odDravograda do Šentruperta. Ne gradi se dovolj hitro, ne načrtuje se dovoljhitro niti na področju železniške infrastrukture.Pozdravljam na en način tudi to, da se bo več denarjanamenilo za policijo. Vendar je vprašanje ali je to dovolj? Ali se bo dovoljdalo za policijo glede na trenutno varnostno stanje v Sloveniji. Samopokrivanje dela policije iz proračunske rezerve, kot je načrtovano in kot jebilo tukaj povedano, dejansko ni dovolj. Še težje vprašanje in še hujševprašanje je področje obrambe.Področje obrambe in vrhovni poveljnik oboroženih sil Slovenijeje opozoril na nesprejemljivo stanje na področju obrambe. Tudi obljubepredsednika vlade, generalnemu sekretarju Nata Stoltenbergu, da se bo povečaldelež financiranja obrambnih zadev, je vprašljiv. Kajti sredstva za obrambo seznižujejo iz leta 2015 na leto 2016 za 0,03 % bruto družbenega proizvoda. Intukaj se dejansko postavi vprašanje, komu je v interesu, da so sredstva vednomanjša in da je obrambna sposobnost Slovenije vedno slabša, glede na obljube,ki smo jih dali pred leti in tudi odločitve o tem, da bomo namenili za varnostin za obrambo 2 % bruto družbenega proizvoda, pa je, danes gledano, kot nekanedorečena vizija. Ampak tudi trenutno se sredstva tu zmanjšujejo, čeprav je vdanašnjem mednarodnem položaju nujno, da se zagotovi tudi z dodatnimi sredstviza obrambo večja suverenost Slovenije, predvsem pa večja varnost, predvsemvečja varnost tudi zato, da bodo vojaki imeli sodobno opremo.In tu je vprašanje, če pogledam zaključke odborov državnegazbora, tudi, kako se bodo povečala sredstva za varnost, tako za policijo,vojsko kot za protiobveščevalne službe. Danes postaja varnost vrednota. In tavrednota, gospe in gospodje, stane in treba jo je zaščititi. Ta proračun tegane zagotavlja. Ne glede na to, da je minister za finance rekel, da bomo zamigracije dali dodatnih 123 milijonov, več od tega bo del sredstev, 73milijonov, kot razumem, prispevala Evropska unija. Ali je to dejansko dovolj?Ali je to dovolj, glede na sedanjo situacijo in glede na zadnje dogodke vParizu? Če pogledamo črpanje EU sredstev, potem še enkrat lahko ugotavljamo, dagre tu za nazadovanje.Tudi če pogledamo ministrstvo za delo, družino, socialnezadeve in enake možnosti, potem ne vidimo strategije, ki bi zmanjševalarevščino. Dejansko so tam realni dohodki večji, večji bodo tudi realni odhodki,vendar ne vidimo strategije, kako bo zmanjševala revščino, socialnoizključenost, predvsem pa aktivno zaposlovanje in aktivno prešolanje ljudi,predvsem tistih, ki so delovno sposobni in bodo še dolgo delovno sposobni, inpredvsem v smeri, ki jo zahteva gospodarstvo, ki jo v sedanjem trenutkuzahtevajo podjetniki in ki pomeni tudi dodatno šolanje in prešolanje. Skratka,povezanosti te strategije, te politike je dejansko premalo. Preveč pa jebirokracije, administracije in tudi tu je vprašanje reorganizacije zavodov zazaposlovanje, tu pa mislim, da kaj dosti ni narejenega, saj tega ni ne vproračunu ne v strategiji.
Podobno je na področju šolstva. Ali se bo šolstvo prilagodilogospodarstvu ali pa bomo imeli diplomante, ki so nezaposljivi, za katere vemo,da so lahko nezaposljivi, že takrat, ko se vpišejo na fakulteto. V zadnjihletih je 8.000 diplomantov po nekaterih informacijah zapustilo to državo. 8.000ljudi, ki smo jih izšolali, je zapustilo to državo! In mislim, da bi tuvsekakor lahko bila neka strateška prioriteta vlade na področju šolstva, vpovezavi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dase zmanjša socialna izključenost, da se zmanjša revščina in da se pristopi kaktivnemu zaposlovanju, predvsem tistih, ki so izšolani, da se dejanskoprepreči z ekonomskimi rešitvami, da ljudje odhajajo iz države. Tega dejanskoni v tem proračunu in ni v proračunskih dokumentih.Kot tudi ni ukrepov s področja zdravstva. Nikjer ni zaslediti,da bomo imeli boljše zdravje, bolje organizirano zdravstveno ministrstvo,zdravstveno mrežo in tako naprej in da se bodočakalne vrste zmanjševale. Žal smo priča bolj ali manj v medijih seveda aferamkot pa bom rekel nekim ukrepom, ki bi izboljšale zdravstveno varstvo inzdravstveno zavarovanje ljudem in to je potrebno. To se govori in to seobljublja. Kot se spomnim, je ministrica za zdravje na seji komisije za nadzorjavnih financ, mislim da spomladi, obljubila zdravstveno reformo mesecaseptembra. To so seveda tista vprašanja, ki so aktualna in ki so zanimiva zaljudi, za podjetnike in gospodarstvenike.Ker sem omenil poslovni pogoji. Kakšno bo življenje, kakšnebodo storitve, kakšne so perspektive za mlade? Na drugi strani pa, kakšno jevprašanje varnosti? Verjetno lahko se danes strinjamo, da je strategija tukajnekje, lahko tudi kaj drugega, nimamo nič proti in vlada je tukaj za to, da jopripravi. Čegremo še na nekatere druge bilance, potem ugotavljamo, da se bo zadolževanjenadaljevalo. Kot je bilo tudi danes rečeno, zadolžili se bomo v letu 2016 za4,1 milijarde in odplačali dolgov za 2,9 milijard evrov, se pravi, aktivnozadolževanje. Ob tem je nova postavka, kot razumem, saj se bomo za migrante,migrantsko krizo, kot je dejal minister za finance danes, zadolžili za 50milijonov evrov. In neprestano zadolževanje je zaskrbljujoče. Ne samo, da je zaskrbljujoče,pomeni odvisnost, pomeni manj samostojnosti in suverenosti za državo. Vprašanjeje strategija, kdaj bomo temu rekli konec. Tega, gospe in gospodje, v temproračunskem memorandumu tega dejansko ni. To bi bilo dobro za državo, da ne biveč tako kot letos plačali 1,3 milijarde obresti kot jih dejansko plačujemo,samo obresti. Če se danes zadolžujemo in aktivno zadolžujemo bomo jutri,pojutrišnjem, naslednje leto, itd., 2020 ne bomo plačali več 1,3 milijardeobresti, ampak v naslednjih letih plačali 1,5 milijard, 2 milijarde, itd. Iztega koluta, ki se vrti, ta vlada ne more.Tudi banke so verjetno danes stabilne. Tukaj ni kaj.Državljani in državljanke so plačali za to pred enim letom in pol približno,dvema letoma pet milijard in politika Banke Slovenije je taka, kot je. Je pares, da se s spremembo zakonodaje o družbi za opravljanje terjatev bankspreminja tudi koncept delovanja in reševanja te krize. Namreč, tam je novanaloga prestrukturiranje in podaljševanje celotnega obdobja. Navsezadnje, da smosedaj dobili na področju opravljanja premoženja dve družbi. Slovenski državniholding in Družba za upravljanje terjatev bank bosta sedaj dajala eno in istopoleg tega, da imamo še KAD, posebno družbo, ki se s tem ukvarja. Skratka,racionalizacija na tem področju ni bila narejena v zadostni meri, še več, gremonazaj. Zaradi tega jaz mislim, da tudi ne bo bolj učinkovito upravljanjepremoženja, ne bo niti bolj učinkovita privatizacija in vsekakor se bodo oceneo mednarodnem položaju Slovenije znižale.Z zelo majhnimi spremembami bi se lahko dejansko tospremenilo. Jaz sem že omenil in bom rekel, na neki način tudi nenasprotoval pripravljenosti na migracijsko krizo in begunsko krizo. Vendar alinam proračun za leto 2016 in proračun za leto 2017 in strategija tegaupravljanja da dovolj. Omenil sem že 123 milijonov, ki jih je omenil tudiminister za finance za migrante, ob predpostavki, kar je tudi povedal ministerza finance, da gre preko Slovenije 8 tisoč do 9 tisoč beguncev na dan. Vendar,v slovenski javnosti so prisotne tudi številke o tem, da bodo nekateri migrantioziroma ljudje, ki prihajajo iz drugih držav, ostali v Sloveniji. Ena številka,ki je objavljena v medijih je 30 tisoč druga številka je 50 tisoč. Po podatkihministra za finance nas eden migrant na leto stane 10 tisoč evrov. To pomeni,500 milijonov na leto. Ali je proračun temu prilagojen? Ali je proračun temuprilagojen, kajti potem, če govorim nekoliko z distance, če želite tudisarkastične distance, potem je zadolžitev, ki je bila narejena v višini 50milijonov evrov za migrante, dejansko premalo. Tukaj se je že zadolžilaSlovenija, kot sem razumel, za 50 milijonov za te namene. In to je sevedapremalo. Moramo pa vedeti, da je ena odstotna točka povečanja davka na dodanovrednost, prinese med 120 in 130 milijonov evrov, zaradi tega se postavljavprašanje, kako bomo financirali morebitne tovrstne rešitve, če bo do njihdejansko prišlo.S tem se sooča celotna Evropa. V Avstriji je izračun, dapomeni takšen strošek v Avstriji 12 tisoč evrov, v Nemčiji 22 tisoč evrov naprebivalca na leto, na Švedskem 44 tisoč na prebivalca na leto. Tukaj ne želimdelati nobenih primerjav glede teh ocen, in jih danes tudi ne bom delal, vendarali proračun za 2016 in 2017 vključuje tudi tovrstne rešitve. Jaz mislim, dajih ne, kot tudi mislim, da Slovenija nima aktivne politike na področjumigrantske krize. In dejansko se tukaj postavi vprašanje katere stvari naslahko presenetijo in ali nas tudi bodo presenetile. Gospe in gospodje. Včasih je nekatera dejanja, ki sezgodijo ali v Sloveniji ali v tujini ali v Evropi težko meriti z odhodki, težkojih je meriti s povečanjem davkov, ampak ob petkovem dejanju vojne, kot jedejal francoski predsednik Hollande je veliko vprašanje, kako bomo v Slovenijina to odreagirali. Mene na eni strani veseli, da vlada razmišlja o tem, vendarrazmišljanje je premalo. V takšnih trenutkih je treba ukrepati. Ukrepati rajeprej, kot kasneje. Kajti, varnost, danes sem že omenil varnost, kot dobrina, nisamo neposredno zagotavljanje varnosti ljudi in premoženjem, ampak je tudizagotavljanje tega, da imamo varno obstoječo demokratično ureditev, da smosvobodni, da uživamo in vrednotimo naše kulturne in ostale dobrine. In danes,če govorimo o dejanjih vojne, potem so te zadeve, te stvari napadene. In zaraditega je treba, tudi preko proračuna, dejansko pokazati, da jim bomo posvetiliposebno pozornost. In teh odhodkov, tega, te strategije, te politike danes ni vtem proračunu. Treba se je zavedati, kot je že tudi dejal predsednik državnegazbora.Ob zadnjih dogodkih zmaguje strah. Vendar strah nikolidokončno ne zmaga. Od poguma in predvsem od poguma voditeljev pa je odvisno,kako močan je ta strah in kako dolgo bo ta strah trajal. Danes govorimo ostrahu in pogumu in od voditeljev te države je odvisno, koliko močan bo tastrah, predvsem od tega, koliko poguma imajo. Kakšno vizijo imajo, kakšnostrategijo imajo in žal danes ne vidim v teh programskih dokumentih, v temproračunu vizije o pogumu in o tem, da bi bilo v tej državi manj strahu. Ob temje seveda treba pokazati sočutnost in humanost, vendar ob tem ne pozabimo navarnost in napredek.Slovenija bo v letu 2016 in letu 2017 po mojem mnenju moralazagotoviti dodaten denar za vojsko, za policijo, za službe, ki se ukvarjajo sprotiobveščevalno dejavnostjo. Morala bi tudi razbremeniti gospodarstvo, ne paga dodatno obremenjevati. Morala bi narediti življenje ljudi lepše, predvsem patudi veliko bolj sproščeno. In žal gospe in gospodje, ta proračun za leto 2016in za leto 2017 ne daje niti vizije, niti strategije, na področju ekonomskepolitike, ne postavlja ciljev, tudi ne postavlja vseh ciljev, ki bi jih moralidejansko pokazati, še manj kaže poti, po katerih naj bi prišli do teh ciljev.In ker proračun za leto 2016 in leto 2017 ne daje tega, strategije, vizije,varnosti, dovolj varnosti, ga v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli.Priporočamo pa vladi nekoliko več ambicioznosti in nekoliko več poguma, zato dabo seveda vsem nam v tej državi lepše. Hvala lepa.
Podobno je na področju šolstva. Ali se bo šolstvo prilagodilogospodarstvu ali pa bomo imeli diplomante, ki so nezaposljivi, za katere vemo,da so lahko nezaposljivi, že takrat, ko se vpišejo na fakulteto. V zadnjihletih je 8.000 diplomantov po nekaterih informacijah zapustilo to državo. 8.000ljudi, ki smo jih izšolali, je zapustilo to državo! In mislim, da bi tuvsekakor lahko bila neka strateška prioriteta vlade na področju šolstva, vpovezavi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dase zmanjša socialna izključenost, da se zmanjša revščina in da se pristopi kaktivnemu zaposlovanju, predvsem tistih, ki so izšolani, da se dejanskoprepreči z ekonomskimi rešitvami, da ljudje odhajajo iz države. Tega dejanskoni v tem proračunu in ni v proračunskih dokumentih.Kot tudi ni ukrepov s področja zdravstva. Nikjer ni zaslediti,da bomo imeli boljše zdravje, bolje organizirano zdravstveno ministrstvo,zdravstveno mrežo in tako naprej in da se bodočakalne vrste zmanjševale. Žal smo priča bolj ali manj v medijih seveda aferamkot pa bom rekel nekim ukrepom, ki bi izboljšale zdravstveno varstvo inzdravstveno zavarovanje ljudem in to je potrebno. To se govori in to seobljublja. Kot se spomnim, je ministrica za zdravje na seji komisije za nadzorjavnih financ, mislim da spomladi, obljubila zdravstveno reformo mesecaseptembra. To so seveda tista vprašanja, ki so aktualna in ki so zanimiva zaljudi, za podjetnike in gospodarstvenike.Ker sem omenil poslovni pogoji. Kakšno bo življenje, kakšnebodo storitve, kakšne so perspektive za mlade? Na drugi strani pa, kakšno jevprašanje varnosti? Verjetno lahko se danes strinjamo, da je strategija tukajnekje, lahko tudi kaj drugega, nimamo nič proti in vlada je tukaj za to, da jopripravi. Čegremo še na nekatere druge bilance, potem ugotavljamo, da se bo zadolževanjenadaljevalo. Kot je bilo tudi danes rečeno, zadolžili se bomo v letu 2016 za4,1 milijarde in odplačali dolgov za 2,9 milijard evrov, se pravi, aktivnozadolževanje. Ob tem je nova postavka, kot razumem, saj se bomo za migrante,migrantsko krizo, kot je dejal minister za finance danes, zadolžili za 50milijonov evrov. In neprestano zadolževanje je zaskrbljujoče. Ne samo, da je zaskrbljujoče,pomeni odvisnost, pomeni manj samostojnosti in suverenosti za državo. Vprašanjeje strategija, kdaj bomo temu rekli konec. Tega, gospe in gospodje, v temproračunskem memorandumu tega dejansko ni. To bi bilo dobro za državo, da ne biveč tako kot letos plačali 1,3 milijarde obresti kot jih dejansko plačujemo,samo obresti. Če se danes zadolžujemo in aktivno zadolžujemo bomo jutri,pojutrišnjem, naslednje leto, itd., 2020 ne bomo plačali več 1,3 milijardeobresti, ampak v naslednjih letih plačali 1,5 milijard, 2 milijarde, itd. Iztega koluta, ki se vrti, ta vlada ne more.Tudi banke so verjetno danes stabilne. Tukaj ni kaj.Državljani in državljanke so plačali za to pred enim letom in pol približno,dvema letoma pet milijard in politika Banke Slovenije je taka, kot je. Je pares, da se s spremembo zakonodaje o družbi za opravljanje terjatev bankspreminja tudi koncept delovanja in reševanja te krize. Namreč, tam je novanaloga prestrukturiranje in podaljševanje celotnega obdobja. Navsezadnje, da smosedaj dobili na področju opravljanja premoženja dve družbi. Slovenski državniholding in Družba za upravljanje terjatev bank bosta sedaj dajala eno in istopoleg tega, da imamo še KAD, posebno družbo, ki se s tem ukvarja. Skratka,racionalizacija na tem področju ni bila narejena v zadostni meri, še več, gremonazaj. Zaradi tega jaz mislim, da tudi ne bo bolj učinkovito upravljanjepremoženja, ne bo niti bolj učinkovita privatizacija in vsekakor se bodo oceneo mednarodnem položaju Slovenije znižale.Z zelo majhnimi spremembami bi se lahko dejansko tospremenilo. Jaz sem že omenil in bom rekel, na neki način tudi nenasprotoval pripravljenosti na migracijsko krizo in begunsko krizo. Vendar alinam proračun za leto 2016 in proračun za leto 2017 in strategija tegaupravljanja da dovolj. Omenil sem že 123 milijonov, ki jih je omenil tudiminister za finance za migrante, ob predpostavki, kar je tudi povedal ministerza finance, da gre preko Slovenije 8 tisoč do 9 tisoč beguncev na dan. Vendar,v slovenski javnosti so prisotne tudi številke o tem, da bodo nekateri migrantioziroma ljudje, ki prihajajo iz drugih držav, ostali v Sloveniji. Ena številka,ki je objavljena v medijih je 30 tisoč druga številka je 50 tisoč. Po podatkihministra za finance nas eden migrant na leto stane 10 tisoč evrov. To pomeni,500 milijonov na leto. Ali je proračun temu prilagojen? Ali je proračun temuprilagojen, kajti potem, če govorim nekoliko z distance, če želite tudisarkastične distance, potem je zadolžitev, ki je bila narejena v višini 50milijonov evrov za migrante, dejansko premalo. Tukaj se je že zadolžilaSlovenija, kot sem razumel, za 50 milijonov za te namene. In to je sevedapremalo. Moramo pa vedeti, da je ena odstotna točka povečanja davka na dodanovrednost, prinese med 120 in 130 milijonov evrov, zaradi tega se postavljavprašanje, kako bomo financirali morebitne tovrstne rešitve, če bo do njihdejansko prišlo.S tem se sooča celotna Evropa. V Avstriji je izračun, dapomeni takšen strošek v Avstriji 12 tisoč evrov, v Nemčiji 22 tisoč evrov naprebivalca na leto, na Švedskem 44 tisoč na prebivalca na leto. Tukaj ne želimdelati nobenih primerjav glede teh ocen, in jih danes tudi ne bom delal, vendarali proračun za 2016 in 2017 vključuje tudi tovrstne rešitve. Jaz mislim, dajih ne, kot tudi mislim, da Slovenija nima aktivne politike na področjumigrantske krize. In dejansko se tukaj postavi vprašanje katere stvari naslahko presenetijo in ali nas tudi bodo presenetile. Gospe in gospodje. Včasih je nekatera dejanja, ki sezgodijo ali v Sloveniji ali v tujini ali v Evropi težko meriti z odhodki, težkojih je meriti s povečanjem davkov, ampak ob petkovem dejanju vojne, kot jedejal francoski predsednik Hollande je veliko vprašanje, kako bomo v Slovenijina to odreagirali. Mene na eni strani veseli, da vlada razmišlja o tem, vendarrazmišljanje je premalo. V takšnih trenutkih je treba ukrepati. Ukrepati rajeprej, kot kasneje. Kajti, varnost, danes sem že omenil varnost, kot dobrina, nisamo neposredno zagotavljanje varnosti ljudi in premoženjem, ampak je tudizagotavljanje tega, da imamo varno obstoječo demokratično ureditev, da smosvobodni, da uživamo in vrednotimo naše kulturne in ostale dobrine. In danes,če govorimo o dejanjih vojne, potem so te zadeve, te stvari napadene. In zaraditega je treba, tudi preko proračuna, dejansko pokazati, da jim bomo posvetiliposebno pozornost. In teh odhodkov, tega, te strategije, te politike danes ni vtem proračunu. Treba se je zavedati, kot je že tudi dejal predsednik državnegazbora.Ob zadnjih dogodkih zmaguje strah. Vendar strah nikolidokončno ne zmaga. Od poguma in predvsem od poguma voditeljev pa je odvisno,kako močan je ta strah in kako dolgo bo ta strah trajal. Danes govorimo ostrahu in pogumu in od voditeljev te države je odvisno, koliko močan bo tastrah, predvsem od tega, koliko poguma imajo. Kakšno vizijo imajo, kakšnostrategijo imajo in žal danes ne vidim v teh programskih dokumentih, v temproračunu vizije o pogumu in o tem, da bi bilo v tej državi manj strahu. Ob temje seveda treba pokazati sočutnost in humanost, vendar ob tem ne pozabimo navarnost in napredek.Slovenija bo v letu 2016 in letu 2017 po mojem mnenju moralazagotoviti dodaten denar za vojsko, za policijo, za službe, ki se ukvarjajo sprotiobveščevalno dejavnostjo. Morala bi tudi razbremeniti gospodarstvo, ne paga dodatno obremenjevati. Morala bi narediti življenje ljudi lepše, predvsem patudi veliko bolj sproščeno. In žal gospe in gospodje, ta proračun za leto 2016in za leto 2017 ne daje niti vizije, niti strategije, na področju ekonomskepolitike, ne postavlja ciljev, tudi ne postavlja vseh ciljev, ki bi jih moralidejansko pokazati, še manj kaže poti, po katerih naj bi prišli do teh ciljev.In ker proračun za leto 2016 in leto 2017 ne daje tega, strategije, vizije,varnosti, dovolj varnosti, ga v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli.Priporočamo pa vladi nekoliko več ambicioznosti in nekoliko več poguma, zato dabo seveda vsem nam v tej državi lepše. Hvala lepa.