Mag. Andrej Šircelj: "Nobenega razloga ni, da so neplačniki davkov tajni."

Poslanci koalicijskih strank SDS, DL, DeSUS, SLS in NSi so na novinarski konferenci spregovorili o predlogih vladnih ukrepov za prihodkovno stran proračuna in predstavili njihovo vlogo pri uravnoteženju javnih financ. Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je uvodoma dejal, da je koalicija v zvezi z ukrepi na prihodkovni strani enotna. Gre za ukrepe na področju finančnih storitev, predvsem za davek na finančne transakcije, za ukrepe na področju obdavčitve premoženja, za obdavčitev najvišjih dohodkov, nepremičnin, jaht, osebnih vozil ter za boljšo izvršbo pri pobiranju davkov.Mag. Šircelj je najprej nekaj več besed namenil davku na finančne transakcije, t. j. davek, ki se nanaša na storitve, ki jih opravljajo finančne ustanove. Kot je pojasnil, posamezniki bankam ob vsakem plačilu plačujejo provizije ter da se plačujejo določene storitve ob izplačilih kapitalskih dobičkov, dividend in tako naprej. “Tukaj je obseg obdavčitve velik, davčna osnova je široka, ena izmed teh je predstavljena v ukrepih. Danes vemo, da banke obračunavajo svojo storitev, dobivajo neobrestne dohodke in seveda del tega je lahko obdavčen,« je dejal mag. Šircelj in dodal, da bi se morale banke po njegovem osebnem mnenju deloma odpovedati tem storitvam, kajti neobrestini prihodki pri bankah so v Sloveniji veliko večji, kot na področju EU. To je glavni davek, ki bo imel največji finančni učinek.Mag. Šircelj je dejal še, da se davek od dohodka pravnih oseb postopoma zmanjšuje na 15 %. “Davek od dohodka pravnih oseb plača pravna oseba, če pa gre za izplačilo tega dobička fizični osebi, se pravi izplačilo dividend ali dobička, je seveda zaradi tega na ta izplačani del treba povečati davčno stopnjo na 25 %,” je dejal in pojasnil: “S tem bomo kapital enotno obdavčili s 40 %, če upoštevamo, da bo čez nekaj let davek od dohodka pravnih oseb 15 %”.Po njegovem mnenju je najpomembnejša učinkovita izterjava, kar bi dosegli s spremembami določb v Zakonu o davčnem postopku, ki se nanašajo na davčno tajnost. “Danes ni nobenega razloga, da so neplačniki davkov in tisti, ki dobijo odločbo na prvi stopnji, tajni. S tem, ko so tajni, se skrivajo za to tajnostjo. In to pomeni, da ljudje niti ne vedo, kdo plačuje, kdo ne plačuje prispevkov in kdo so tisti največji davčni utajevalci,” je prepričan mag. Šircelj. Glede hitrejših izvršb je dejal, “da se bo zakon o davčnem postopku spremenil tako, da bo davčna uprava lahko v enem trenutku dejansko zaplenila določeno premoženje pri davčnih utajevalcih in seveda, da bo lahko poplačala davčni dolg, ki so ga dejansko naredili. Tukaj se predvideva sprememba zakona tudi s posebno organizacijsko skupino, ki bo imela ta pooblastila za posebne primere davčnih utajevalcev”. Poudaril je, da se bo Slovenija po vzoru nekaterih drugih držav, kot sta Nemčija in Švica, intenzivnejše povezovala glede izmenjav podatkov, podpisala bo dvostranske pogodbe z drugimi davčnimi upravami, kar pomeni, da bo dobila podatke o dohodkih ali premoženju, ki jih imajo slovenski rezidenti v drugih državah. Ocenil je, da lahko ocena finančnih učinkov ukrepov na prihodkovni strani variira, saj je odvisna od vsebine davka na finančne transakcije: “Vsi ti davki nesejo minimalno od 80 do 100 milijonov, maksimalno pa lahko prinesejo med 250 in 300 milijonov EUR”.Kristina Valenčič je poudarila, da bi davek na nepremičnine plačevale fizične in pravne osebe, ki imajo v lasti nepremičnine v skupni vrednosti milijon evrov.  Roman Žveglič pa je poudaril, da bo dvig DDV-ja povzročil povišanje cen in s tem dodatno obremenil najšibkejše ljudi v državi.  Marija Plevčak je povedala, da se za najvišji sloj predvideva uvedbo četrtega davčnega razreda, z davčno stopnjo med 45 in 50 odstotki.  Jožef Horvat je poudaril, da je potrebno sprejeti zlato pravilo v ustavo Republike Slovenije.