Mag. Andrej Šircelj: "Naša odgovornost je, da prenehamo breme preteklosti prenašati na mlade."

“Naša naloga je, da normaliziramo družbo, pokopljemo žrtve, uredimo spomin ter tako končamo revolucijo in začnemo novo demokratično življenje,” je v Logatcu dejal dr. Janez Juhant. Na pogovornem večeru v Logatcu z naslovom PROTI zapiranju arhivov in PROTI zanikanju resnice so sodelovali moralni teolog dr. Janez Juhant, raziskovalec in publicist Roman Leljak ter poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.Dr. Janez Juhant je poudaril pomen očiščenja naroda, ki bo mogoč zgolj z razčiščenjem preteklosti. To bo “nov začetek za vsakega posameznika, za narod in za državo.” Spomnil je na osebno družinsko izkušnjo, saj so njegovi materi ubili dva brata, prav tako pa je bil zaradi določenih osebnih stališč v javnosti ves čas zasledovan. Poudaril je, da “ne moremo sobodno zaživeti, ker je pritisk preteklosti tako močan, da nas vsakodnevno zaznamuje. Popolnoma je razumljivo, da na teh ranah, s katerimi je posebej zaznamovana Slovenija, trpimo vsi. Zato je pot do resnice izjemno pomembna.” Pojasnil je, da imajo v mnogih tranzicijskih državah lustracijsko pravilo, po katerem tisti, ki kakorkoli laže o svoji preteklosti, izgubi svojo politično funkcijo.”Arhivi so z novelo zakona bolj zaprti,” je dejal dr. Juhant. Šele odprti arhivi bodo po njegovih besedah omogočili proces normalizacije našega družbenega življenja, razščiščenja preteklosti in sedanjosti. “Naša naloga je, da postanemo normalna družba, da omogočimo, da žrtve prejšnjega sistema javno dobijo primerno zadoščenje. S tem je povezan proces sprave. Da se žrtve pokoplje, uredi spomin, da se s tem konča revolucija in se začne novo demokratično življenje. To ni utopija,” je še dejal.Roman Leljak je dejal: “Preteklost je učiteljica prihodnosti, zato je potrebno, da so arhivi odprti.” Spomnil je, da je obstoječi arhiv Udbe zelo okrnjen, saj je bilo veliko gradiva uničenega. “Minuli pokvarjen sistem jesvoje zlo skušal zanikati z laganjem in uničevanjem,” je dejal. Kot je poudaril, je bil za notranjega sovražnika proglašen vsak, ki je kakorkoli nasprotoval sistemu. Ker se je sodelavce in akcije šifriralo, pa je nujno, da imajo raziskovalci pred seboj celotni, neanonimiziran dokument. “Arhiv naj bo popolnoma odprt, naj se v raziskovanje arhivov Udbe vključi še veliko zgodovinarjev in raziskovalcev. Na ta način bomo svojo zgodovino ustrezno poimenovali,” je dejal Leljak. “CK ZKS je bil tisti, ki je določal vsak okvir dela SDV. Zaradi politike, ki jo je vodil Milan Kučan, je bilo med leti 1969 in 1990 zaprtih 2331 ljudi,” je še povedal.Zakon je po njegovih besedah bistveno slabši tudi za raziskovalce. Kot je pojasnil, arhivsko komisijo imenuje vlada, ki pa je spremenljivka. “Zakon mora biti napisan tako, da ne bo odvisen od dnevne politike,” je dejal.Mag. Andrej Šircelj je dejal: “Novela zakona institucionalizira uporabnike arhivov. Zato, da boš lahko imel dostop do arhiva, boš moral praktično že vnaprej narediti znanstveno delo.” Opozoril je na problem anonimizacije. “Uslužbenci v arhivu bodo morali, preden bodo gradivo izročili uporabniku, vse gradivo natančno prebrati in počrniti občutljive osebne podatke. Arhiv RS ima v ta namen zaposleni dve osebi. Če ima ena škatla 60.000 strani, si lahko predstavljate, koliko časa bo to trajalo. Na ta način se na zelo perfiden način zapira arhive,” je dejal.Po njegovem prepričanju je novela zakona posledica obremenjujočih knjig mag. Omerze in ostalih odkritij. “Po padcu Berlinskega zidu je večina držav sprejela zakon o lustraciji in prekinila z ideološkimi, političimi in gospodarskimi mrežami. Pri nas so te mreže ostale takšne, kot so bile. Če so se nekdanji udbovci prej ukvarjali z ideologijo, so nato zasedli ključne položaje v ekonomiji. Ti ljudje še danes kreirajo našo realnost,” je bil jasen mag. Šircelj.”Ljudje smo talci mrež iz preteklosti. Potrebno je prekiniti s temi mrežami in sprejeti zakon o lustraciji, ki bo prinesla določeno očiščenje v smeri sprave. Da bo imel vsak svoj grob, da bodo razkriti zločini in zločinci. Odgovornost naše generacije je, da prenehamo breme preteklosti prenašati na mlade,” je sklenil mag. Andrej Šircelj.