Mag. Andrej Šircelj na Zboru za republiko: "Finančna igra se končuje, denarja bo zmanjkalo."
sreda, 18. 9. 2013Zbor za republiko je v sredo, 18. septembra, organiziral okroglo mizo z naslovom »Zakaj rešujemo Factor banko in Probanko?”, na kateri so sodelovali direktor podjetja BIA Separations dr. Aleš Štrancar, ekonomist mag. Bernard Brščič, poslanec mag. Andrej Šircelj in dr. Boštjan M. Turk. Uvodoma je spregovoril direktor uspešnega podjetja BIA Separations dr. Aleš Štrancar, ki je zbranim povedal, da imamo v Sloveniji očitno dvojna merila, kjer nekateri državljani oz. podjetja brez težav dobijo nezavarovane kredite, drugi pa jih sploh ne morejo pridobiti. In očitno se bo to nadaljevalo. »Za mene je ta poteza rop državljanov,« je dogajanje okrog Probanke in Factor banke povzel dr. Štrancar. Prva stvar, ki jo je treba razčistiti v naši državi je odločitev, katera delovna mesta je treba strateško obraniti in katera ne, saj bodo v vsakem primeru ostala. Štrancar je tudi povedal, da v primeru Probanke in Factor banke ščitimo lastnike bank, ki so sami krivi, da so v tej situaciji. »Plačevali pa bomo vsi, posebej še kmetje, ki že zdaj ne morejo preživeti in katerim se obeta nov nepremičninski davek,« je poudaril Štrancar. Opozoril je tudi, da ves državni aparat, ki ga imamo, očitno ni sposoben reševati situacije in da država tone.
»Krade se na vseh nivoji, tako da si niti ne predstavljamo,« je bil kritičen Štrancar ter dodal, da »če mislimo, da nas bo rešila evropska trojka, nas ne bo. Evropa bo samo prišla in vzela še tisto, kar imamo«. Nadaljeval je z mislijo, da smo rešitev mi sami in da imamo vsaj nekaj načinov, kako rešiti nastalo situacijo. Kot prvi način je omenil to, da »kdor ni sposoben dokazati od kod mu premoženje, se mu ga nacionalizira«, kot drugega pa krizni davek dokler se ne sanira stanje v državi. Dr. Štrancar je še povedal, da je nesprejemljivo, kako si lahko v NLB še naprej izplačujejo visoke plače, država pa v njo vsako leto vlaga 500 milijonov evrov.Za dr. Štrancarjem je spregovoril mag. Bernard Brščič, ki je povedal, da se je pred desetimi dnevi zgodil škandal, vdor v javne finance, saj je vlada “v enem samem dnevu na pobudo in s sodelovanjem Banke Slovenije z lahko roko podpisala garancijo v višini 1 milijarde in 30 milijonov evrov za vse vloge in nepodrejene finančne instrumente v dveh obskurnih, zasebnih bankah.”»Gre za obrobni banki, njun tržni delež ne presega dveh procentov,« je opozoril Brščič. Vendar pa sta banki pomembni saj že pogled v lastniško shemo razkrije, da je Factor banka tako rekoč hišna banka ACH, d. d., ki jo obvladuje skupina Hermana Rigelnika, v lastniški strukturi Probanke pa je zastopan cvetober podjetij koalicije nacionalnega interesa, kot so Gorenje, Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško in Trimo. »Lastniška struktura izkazuje incestna razmerja med lastniki, ki so hkrati tudi največji komitenti obeh bank in prejemniki kreditov,« je poudaril Brščič in dodal, da so omenjene banke »bančni avtomat tovarišev iz Foruma21.«Po mnenju Brščiča bi bil edini primeren ukrep v primeru omenjenih bank stečaj, saj bi bili stroški bistveno manjši. »Banka Slovenije hoče z nadzorovano likvidacijo prikriti svoje večletno porazno delo na področju regulacije in nadzora bančnega sistema,« je povedal Brščič. Po njegovem mnenju je BS zadnjih pet let prikrivala pravo stanje, slovensko gospodarstvo pa »sobiva z živimi bančnimi mrliči, bankami, ki so sicer likvidne, a nesolventne«.Mag. Brščič je tudi opozoril, da se na ta način uvaja bančni socializem, ki pa ne deluje, saj »sleherni slovenski Janez Novak nima neomejeno denarja, da bi plačeval zapitke drugih.«Ob koncu je Brščič izpostavil še skrb glede prihodnjih ukrepov, če je že v primeru dveh obrobnih bank vlada pripravljena zvišati javni dolg za dobro milijardo evrov, kako oz. kakšni bodo šele stroški reševanja državnih bank, kot so Abanka, NKBM in NLB. »Strah nas mora biti take neodgovorne politike, ki zastopa zgolj partikularne interese,« je zaključil mag. Brščič.V nadaljevanju je spregovoril ekonomist in poslanec mag. Andrej Šircelj, ki je svoj pogled na reševanje Factor in Probanke začel z besedami, da se “finančna igra končuje, kar z drugimi besedami pomeni, da bo denarja zmanjkalo.” Denarja namreč ni toliko, da bi na ta način sanirali slovenski bančni sistem. “Če se rešuje vse slovenske banke na ta način, pomeni, da država rabi 14 milijard evrov, kar je nemogoče dobiti,” je pojasnil mag. Šircelj in dodal, da “nimamo moralne niti kakršnekoli druge pravice, da ta generacija zadolžuje prihodnje rodove. Takšno zadolževanje, po takšnih obrestnih merah bi pomenilo, da država na dolgi rok ni konkurenčna, saj nihče ne zdrži tako visokih obresti”. Mag. Šircelj je povzel analizo Spiegla, ki pravi, da imamo v Sloveniji “bančni banditizem”. “Imamo različne izraze za sistem, ki temelji na dajanju kreditov brez pravih jamstev, na tem, da se vrtijo krediti, denar še z drugimi instrumenti,” je povedal Šircelj. Poudaril pa je še, da so v omenjenem primeru kazenski postopki in odgovorne institucije odpovedali. “Vsak ima v skladu z zakonom pravico prijaviti sum morebitnega kaznivega dejanja. Je pa res, da sodni sistem ne deluje ali pa zelo počasi,” je povedal mag. Šircelj.”Da je zadeva še hujša, zaenkrat govorimo o milijardi evrov jamstev, vlada pa ocenjuje, da bo za omenjeni banki potrebna še dokapitalizacija, ob tem pa ni jasno ali je to že zajeto v obljubljeni milijardi evrov,” je bil kritičen mag. Šircelj in dodal, da tu “govorimo o zneskih, ki si jih normalen državljan ne more predstavljati”.Mag. Šircelj je še opozoril, da gre za sporen način saniranja bančnega sistema, ki predvideva, da se bo na takšen način reševalo tudi ostale banke. “Glede na to, da država garantira za vse depozite, ne samo tiste do 100.000 evrov, je vprašanje, če bo to lahko zagotovila,” je bil jasen Šircelj in dodal, da bo zdaj to od nas pričakovala “javnost, mednarodne inštitucije in mednarodni trgi”. Povedal je še, da se države ne učijo na podlagi bančnih kriz v preteklosti, ampak stalno ponavljajo napake, zato imajo tudi mednarodne institucije vedno delo.”Vsak dan je reševanje bančnega sistema dražje,” je dejal mag. Šircelj in izpostavil tudi težave s prenosom slabih terjatev. “Evropa nam več ne verjame, potrebno bo počakati na reakcijo, ekipe se pripravljajo,” je bil direkten mag. Šircelj in pojasnil, da “ko pridejo, prevzamejo vse ključne institucije, povedo koliko bo treba zmanjšat javno porabo, povedo koliko ljudi bo treba odpustit v javnem sektorju, povedo kaj se bo naredilo z bančnim sistemom in ko bo vse to narejeno bomo lahko dobili denar”.Mag. Šircelj je še opozoril, da Evropska komisija in Evropska centralna banka nista odobrili takega postopka, ampak je bila to le prijava, ki je obvezna prijava glede državne pomoči. “Odobrila je zgolj državno pomoč, dvomim pa da se je spuščala v način oz. podrobnosti,” je bil kritičen Šircelj.Ob zaključku je mag. Šircelj dejal, da se je z omenjenim primerom “v Sloveniji naredilo vse banke za sistemske, vse banke so ključne za obstoj Slovenije in to je dejansko socializacija”. Mag. Šircelj je še povedal, da bo potrebno situacijo reševati na nižji ravni in da bo potrebno še veliko slabitev slabih terjatev.Ob zaključku okrogle mize je spregovoril še izredni profesor dr. Boštjan M.Turk, ki je pogovor tudi povezoval. Povedal je, da sta bili partija in denar od vedno tesno povezani in da se od leta 1941 vrtimo v začaranem krogu, ki je natačno isti “samo zobniki so se malo obrabili, pa so dali zdaj druga zobata kolesa”. Vse to pa plačuje in podpira narod. “Dokler ta država ne bo opravila temeljne lustracije v smislu razmisleka o najbolj nevralgični točki, ki jo žene v ta stalni vrtinec, izhaja pa iz naše polpretekle zgodovine, bo ta vrtinec tu in bo požiral denar,” je poudaril dr. Turk in dodal, da “dokler bomo pustili v sebi duha umora, bo telo umiralo naprej”. Zbranim je med drugim povedal, da bo kmalu izšla njegova knjiga Dvanajstero zidov, ki je politična kronika zadnjih tranzicijskih let.Dobro obiskana okrogla miza se je zaključila ob debati, ki so jo sprožila vprašanja iz publike.
»Krade se na vseh nivoji, tako da si niti ne predstavljamo,« je bil kritičen Štrancar ter dodal, da »če mislimo, da nas bo rešila evropska trojka, nas ne bo. Evropa bo samo prišla in vzela še tisto, kar imamo«. Nadaljeval je z mislijo, da smo rešitev mi sami in da imamo vsaj nekaj načinov, kako rešiti nastalo situacijo. Kot prvi način je omenil to, da »kdor ni sposoben dokazati od kod mu premoženje, se mu ga nacionalizira«, kot drugega pa krizni davek dokler se ne sanira stanje v državi. Dr. Štrancar je še povedal, da je nesprejemljivo, kako si lahko v NLB še naprej izplačujejo visoke plače, država pa v njo vsako leto vlaga 500 milijonov evrov.Za dr. Štrancarjem je spregovoril mag. Bernard Brščič, ki je povedal, da se je pred desetimi dnevi zgodil škandal, vdor v javne finance, saj je vlada “v enem samem dnevu na pobudo in s sodelovanjem Banke Slovenije z lahko roko podpisala garancijo v višini 1 milijarde in 30 milijonov evrov za vse vloge in nepodrejene finančne instrumente v dveh obskurnih, zasebnih bankah.”»Gre za obrobni banki, njun tržni delež ne presega dveh procentov,« je opozoril Brščič. Vendar pa sta banki pomembni saj že pogled v lastniško shemo razkrije, da je Factor banka tako rekoč hišna banka ACH, d. d., ki jo obvladuje skupina Hermana Rigelnika, v lastniški strukturi Probanke pa je zastopan cvetober podjetij koalicije nacionalnega interesa, kot so Gorenje, Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško in Trimo. »Lastniška struktura izkazuje incestna razmerja med lastniki, ki so hkrati tudi največji komitenti obeh bank in prejemniki kreditov,« je poudaril Brščič in dodal, da so omenjene banke »bančni avtomat tovarišev iz Foruma21.«Po mnenju Brščiča bi bil edini primeren ukrep v primeru omenjenih bank stečaj, saj bi bili stroški bistveno manjši. »Banka Slovenije hoče z nadzorovano likvidacijo prikriti svoje večletno porazno delo na področju regulacije in nadzora bančnega sistema,« je povedal Brščič. Po njegovem mnenju je BS zadnjih pet let prikrivala pravo stanje, slovensko gospodarstvo pa »sobiva z živimi bančnimi mrliči, bankami, ki so sicer likvidne, a nesolventne«.Mag. Brščič je tudi opozoril, da se na ta način uvaja bančni socializem, ki pa ne deluje, saj »sleherni slovenski Janez Novak nima neomejeno denarja, da bi plačeval zapitke drugih.«Ob koncu je Brščič izpostavil še skrb glede prihodnjih ukrepov, če je že v primeru dveh obrobnih bank vlada pripravljena zvišati javni dolg za dobro milijardo evrov, kako oz. kakšni bodo šele stroški reševanja državnih bank, kot so Abanka, NKBM in NLB. »Strah nas mora biti take neodgovorne politike, ki zastopa zgolj partikularne interese,« je zaključil mag. Brščič.V nadaljevanju je spregovoril ekonomist in poslanec mag. Andrej Šircelj, ki je svoj pogled na reševanje Factor in Probanke začel z besedami, da se “finančna igra končuje, kar z drugimi besedami pomeni, da bo denarja zmanjkalo.” Denarja namreč ni toliko, da bi na ta način sanirali slovenski bančni sistem. “Če se rešuje vse slovenske banke na ta način, pomeni, da država rabi 14 milijard evrov, kar je nemogoče dobiti,” je pojasnil mag. Šircelj in dodal, da “nimamo moralne niti kakršnekoli druge pravice, da ta generacija zadolžuje prihodnje rodove. Takšno zadolževanje, po takšnih obrestnih merah bi pomenilo, da država na dolgi rok ni konkurenčna, saj nihče ne zdrži tako visokih obresti”. Mag. Šircelj je povzel analizo Spiegla, ki pravi, da imamo v Sloveniji “bančni banditizem”. “Imamo različne izraze za sistem, ki temelji na dajanju kreditov brez pravih jamstev, na tem, da se vrtijo krediti, denar še z drugimi instrumenti,” je povedal Šircelj. Poudaril pa je še, da so v omenjenem primeru kazenski postopki in odgovorne institucije odpovedali. “Vsak ima v skladu z zakonom pravico prijaviti sum morebitnega kaznivega dejanja. Je pa res, da sodni sistem ne deluje ali pa zelo počasi,” je povedal mag. Šircelj.”Da je zadeva še hujša, zaenkrat govorimo o milijardi evrov jamstev, vlada pa ocenjuje, da bo za omenjeni banki potrebna še dokapitalizacija, ob tem pa ni jasno ali je to že zajeto v obljubljeni milijardi evrov,” je bil kritičen mag. Šircelj in dodal, da tu “govorimo o zneskih, ki si jih normalen državljan ne more predstavljati”.Mag. Šircelj je še opozoril, da gre za sporen način saniranja bančnega sistema, ki predvideva, da se bo na takšen način reševalo tudi ostale banke. “Glede na to, da država garantira za vse depozite, ne samo tiste do 100.000 evrov, je vprašanje, če bo to lahko zagotovila,” je bil jasen Šircelj in dodal, da bo zdaj to od nas pričakovala “javnost, mednarodne inštitucije in mednarodni trgi”. Povedal je še, da se države ne učijo na podlagi bančnih kriz v preteklosti, ampak stalno ponavljajo napake, zato imajo tudi mednarodne institucije vedno delo.”Vsak dan je reševanje bančnega sistema dražje,” je dejal mag. Šircelj in izpostavil tudi težave s prenosom slabih terjatev. “Evropa nam več ne verjame, potrebno bo počakati na reakcijo, ekipe se pripravljajo,” je bil direkten mag. Šircelj in pojasnil, da “ko pridejo, prevzamejo vse ključne institucije, povedo koliko bo treba zmanjšat javno porabo, povedo koliko ljudi bo treba odpustit v javnem sektorju, povedo kaj se bo naredilo z bančnim sistemom in ko bo vse to narejeno bomo lahko dobili denar”.Mag. Šircelj je še opozoril, da Evropska komisija in Evropska centralna banka nista odobrili takega postopka, ampak je bila to le prijava, ki je obvezna prijava glede državne pomoči. “Odobrila je zgolj državno pomoč, dvomim pa da se je spuščala v način oz. podrobnosti,” je bil kritičen Šircelj.Ob zaključku je mag. Šircelj dejal, da se je z omenjenim primerom “v Sloveniji naredilo vse banke za sistemske, vse banke so ključne za obstoj Slovenije in to je dejansko socializacija”. Mag. Šircelj je še povedal, da bo potrebno situacijo reševati na nižji ravni in da bo potrebno še veliko slabitev slabih terjatev.Ob zaključku okrogle mize je spregovoril še izredni profesor dr. Boštjan M.Turk, ki je pogovor tudi povezoval. Povedal je, da sta bili partija in denar od vedno tesno povezani in da se od leta 1941 vrtimo v začaranem krogu, ki je natačno isti “samo zobniki so se malo obrabili, pa so dali zdaj druga zobata kolesa”. Vse to pa plačuje in podpira narod. “Dokler ta država ne bo opravila temeljne lustracije v smislu razmisleka o najbolj nevralgični točki, ki jo žene v ta stalni vrtinec, izhaja pa iz naše polpretekle zgodovine, bo ta vrtinec tu in bo požiral denar,” je poudaril dr. Turk in dodal, da “dokler bomo pustili v sebi duha umora, bo telo umiralo naprej”. Zbranim je med drugim povedal, da bo kmalu izšla njegova knjiga Dvanajstero zidov, ki je politična kronika zadnjih tranzicijskih let.Dobro obiskana okrogla miza se je zaključila ob debati, ki so jo sprožila vprašanja iz publike.