Mag. Andrej Šircelj: "Kakšen vpliv bo imel nepremičninski davek na socialni položaj ljudi"

Kako bodo plačevali davek tisti z minimalno plačo in kmetje, ki imajo samo občasne dohodke. Poslanke in poslanci so danes s poslanskimi vprašanji ministrom in ministricama pričeli 17. redno sejo državnega zbora. Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je ministru za finance dr. Urošu Čuferju postavil vprašanje v zvezi z napovedanim nepremičninskim davkom.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani ministri, ministrica, kolegi in kolegice!
Vsekakor je tudi preko poletja razburjal slovensko javnost, slovenske podjetnike ter kmete obdavčitev nepremičnin, in sicer davek s katerim naj bi bile obdavčene vse nepremičnine, obdavčeni naj bi bili tudi kmetje, podjetniki in v tem obdobju je prišlo tudi do neusklajenih predlogov z ostalimi ministrstvi, z ministrom za kmetijstvo, mislim, da tudi z ministrom za gospodarstvo. Skratka, veliko je bilo predlogov zakonov v javnosti, za katere se ni vedelo kdo stoji za njimi, ali stoji vlada ali en minister ali drugi minister, veliko je bilo izgovorov enega na drugega, skratka obdavčevanje nepremičnin je izredno pomembno, še posebej zaradi napovedi po kateri naj bi bile nepremičnine obdavčene veliko bolj kot sedaj in glede tega, da v glavnem ta vlada zvišuje davke, davek na dodano vrednost, dohodnino, davek od dohodka pravnih oseb in tako naprej.
In seveda zaradi tega me zanima, minister, kakšen bo ta zakon? To se pravi, od česa se bo plačeval davek ali tudi od kmetij ali od kmetijskih površin, gozdov, travnikov. Ali bodo obdavčene tudi proizvodne kapacitete, nepremičnine, ki se uporabljajo za proizvodnjo. Ali bodo obdavčene tudi poslovni prostori, proizvodni prostori, skladiščni prostori in kakšna bo davčna osnova glede na to, da se stalno govori o tem in tudi stalno padajo vrednosti nepremičnin in seveda zaradi tega evidence, ki jih ima GURS so seveda lahko zelo problematične. Napoveduje se padec cen nepremičnin.Drugo, zanimajo me izračuni kakšen bo vpliv tega davka na revščino v Sloveniji? Kako bodo plačevali davek tisti z minimalno plačo? Kmetje, ki imajo samo občasne dohodke? Na kakšen način boste preprečili, da bo s tem davkom prišlo do nacionalizacije, če bo dejansko davčna uprava oziroma država prevzela del nepremičnine, če davek ne bo plačan, to dejansko pomeni nova nacionalizacija. In seveda kakšna bo možnost, da bodo lahko ljudje ta davek plačevali na podlagi dejanskega dohodka, ki ga imajo?

DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala za to vprašanje.
V nekaj minutah, ki jih imam na voljo je pravzaprav bistveno premalo, da bi lahko ta zakon tako podrobno predstavil kot je bilo podrobno vprašano še posebej glede na veliko število vprašaj.   
Tisto kar bi mogoče poudaril je to, da ta zakon je trenutno še v fazi pripravljanja, da ko smo startali s postopom tega zakona in ga dali v javno obravnavo relativno veliko pripomb mislim da smo jih prejeli preko tristo. Mi smo te pripombe realizirali, pregledali, uredili in pravzaprav pripravili čez poletje prenovljeno verzijo tega davka, pri kateri smo želeli da pravzaprav zasleduje še vedno iste cilje kot smo si pravzaprav v izhodišču postavili. Hkrati smo pa želeli pravzaprav s tem opravljenim predlogom tudi odpraviti večino tistih problematičnih zadev, ki so bili v zakonu kot so nekih nesorazmerij in pa izstopajočih zadev.V temu novemu prenovljenemu predlogu zakona, ki smo ga pravzaprav pripravili smo ga potem tudi pred kratkim predstavili, dali ponovno v javno razpravo in pravzaprav tudi sedaj z nekaterimi interesnimi skupinami sedimo in pravzaprav gledamo posamezne zadeve. In tudi sedaj v prihodnje kakor se bo pokazala kakšna velika neskladja, nelogičnosti ali pa nepravičnosti jih bomo poskušali v čim boljši meri tudi odpraviti.   Mislim pa da podrobno zakon bi predstavil z vsemi temi detajli v trenutku, ko bo tudi posredovan v Državni zbor, ker bo takrat tudi pravi trenutek, da se bo dalo tudi vse tehnične elemente predstaviti. Hvala lepa.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Pravzaprav, minister jaz nisem dobil odgovora in slovenska javnost tudi ne na nobeno od vprašanj.Tukaj ne gre za nobene podrobnosti, gre za to, kakšna bo višina davka, kakšna bo davčna osnova, kako se bo obračunaval, kdo ga bo plačeval. Tukaj ne gre ali se bo plačeval tudi od kmetij, od gospodarskih poslopij na kmetijah ali se bo plačeval tudi od proizvodnje, dejansko od nepremičnin ki se uporabljajo za proizvodnjo in kakšna bo višina tega davka, predvsem za tiste, ki dejansko nimajo danes niti toliko da bi lahko kupili osnovne potrebščine, kaj šele da bi plačevali trikrat zvišan davek o katerem se dejansko govori in ki dejansko to pove. Navsezadnje bi bilo potrebno javnost umiriti glede tega, je razburjena. Gospod Akrapovič je julija napovedal prekinitev investicije v Črnomlju tudi ali predvsem zaradi tega davka. Kar seveda pomeni, da ni novih investicij, zaradi tega, ker pravzaprav se ne ve, kako bo vlada delovala, kaj bo pripravila in kakšne ukrepe bo dejansko predlagala v sprejem in seveda potem seveda tudi v odobritev. Namreč, ta zakon oziroma ta davek je dejansko zelo problematično uvajati v času, ko cena nepremičnin pada in ko ne vemo, koliko bo dejansko padla. In podatki GURS-a so glede tega ne, tiste, ki niso pravilne, nepravilne. Ne kažejo realne vrednosti nepremičnin.In še nekaj, če bodo obdavčeni tudi proizvodne hale, tudi podjetja s tem davkom, bodo lahko plačevala dvakrat ta davek in seveda bodo zaradi tega dejansko imeli … / opozorilni znak za konec razprave./… in hitreje bodo prišla v stečaj. Skratka, jaz v bistvu želim odgovor na to, zato da javnost ne bo tako razburjena kot je bila, ker je pač vlada komunicirala na način.

DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala. Mogoče nekaj osnovnih elementov.
Kar se tiče davčne osnove je ta zakon zasnovan tako, da je davčna osnova čim širša. To je tudi nekaj, kar podpira strokovna javnost, da pravzaprav na tak način postavlja zakon učinkovit, splošne in pravzaprav infrastrukturen.
Druga stvar, kar je pomembna je to, da je ta davek, ko je bil pripravljen oziroma pravzaprav upošteva … / nerazumljivo./… kot edino podatkovni vir. To je podatkovna baza GURS-a, ki pravzaprav že zajema tudi znižanje vrednosti nepremičnin, ki se je zgodilo pred kratkim in sicer v višini 17 % v povprečju. Kar se tiče morebitnih bom rekel pomanjkljivosti v bazi podatkov, smo v novem predlogu zakona vzpostavili dva elementa, ki pravzaprav varujejo davkoplačevalce in sicer v smislu, da naj pridobijo informativni izračun s strani GURS-a, tako o vrednosti nepremičnine, kot o davku samem. In drugi del, ki smo ga naredili, smo zakon dodeli tako, da omogoča pritožbo na vrednost nepremičnine na DURS po izdani odločbi, kar pomeni, da se ni mogoče pritožiti samo na višino davka, ampak tudi na samo vrednost nepremičnin. Notri je bilo kar nekaj teh elementov, ki ste jih omenjali, že upoštevati, ki so prišli že v prvi fazi javne razprave ven, za vso zainteresirano javnost pa ve, da je zakon pravzaprav javno razpoložljiv v drugi spremenjeni fazi, da ga lahko pogledajo in pravzaprav, če je potrebno, tudi pošljejo kakšno dodatno vprašanje ali pa. Najlepša hvala.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Seveda ti odgovori, jaz mislim, niti mene, niti javnosti enostavno niso zadovoljili. Treba je dejansko ugotoviti, kakšen je vpliv oziroma kakšen vpliv bo imel ta davek na socialni položaj ljudi. Namreč zgodovinsko gledano so se nepremičnine v državi gradile na nekoliko drugačen način, v tej državi, kot v drugih državah. Namreč v 60-ih, 70-ih, 80-ih letih je bilo veliko gradnje, ko so si ljudje sami to gradili in danes bom rekel vrednost nepremičnin ne odraža dohodkovnega položaja ljudi. Zaradi tega je treba v ta zakon dejansko uvesti tudi socialne kategorije, da nekatere nepremičnine oziroma lastniki nepremičnin pač ne morejo biti obdavčeni ali ne smejo biti obdavčeni. Če minister reče, davčna osnova je široka, davčna baza je široka. To pomeni z drugimi besedami, da bodo obdavčene vse nepremičnine. Čim bolj široka davčna osnova pomeni obdavčitev vseh nepremičnin, vključno kmetijskih površin, vključno proizvodnih hal, vključno, bom rekel, tudi tistih nepremičnin, ki jih ljudje potrebujejo za dejavnost. Tako jaz pač to razumem in seveda to pomeni davek na davek, pomeni večje število stečajev, pomeni več ljudi na cesti, več ljudi na cesti, več nezaposlenih, skratka davek bo v tem primeru, če govorimo nepremičninskem davku, dejansko vplival na socialni položaj ljudi. In glede na to, da moramo odgovorno gledati na nove davke, da moramo odgovorno gledati, seveda, na ljudi, ki bodo plačevali davke predlagam, da se o odgovoru ministra opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora v skladu s Poslovnikom.

Foto DZ