Mag. Andrej Šircelj: »Javnofinančni položaj Slovenije v letih 2014-2015 pomembna tema, če želimo imeti javne finance brez prevelikega presežnega primanjkljaja.«
sreda, 21. 1. 2015Poslanke in poslanci na seji komisije za nadzor javnih financ o stanju v javnih financah in problematiki financiranja občin. Poslanke in poslanci so na današnji seji komisije za nadzor javnih financ obravnavali publikacijo Statističnega urada “Temeljni agregati sektorja država, Slovenija, 3. četrtletje 2014”, kjer so spregovorili predvsem o javnofinančnem položaju države v letu 2014 in 2015. Poslanke in poslanci so spregovorili tudi o problematiki financiranja občin.Predsednik komisije za nadzor javnih financ mag. Andrej Šircelj je na seji pojasnil, da je javnofinančni položaj Slovenije v letih 2014-2015 pomembna tema, če želimo imeti javne finance brez prevelikega presežnega primanjkljaja. »Pomembno je vedeti, kje v finančnem smislu smo, da vemo, kaj nas čaka v letu 2015, saj vlada napoveduje rebalans proračuna. Vedeti moramo tudi zato, da bomo znali pravilno ukrepati,« je ob tem dejal mag. Šircelj. Poudaril je, da je javnofinančno stanje pomembno tako za nas kot tudi za mednarodne institucije in za mednarodno javnost.Predstavniki Statističnega urada Republike Slovenije in Urada RS za makroekonomske analize in razvoj so v nadaljevanju predstavili statistične podatke za pretekla leta in pojasnili razloge za finančno stanje v državi, kot ga vidijo glede na pridobljene podatke. Pri tem so se dotaknili tako dolga države, kot tudi investicij ter prihodkov in odhodkov države. Predstavniki Statističnega urada so med drugim poudarili, da je bil Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) v letu 2012 eden ključnih elementov za vzdržne javne finance, poleg izvoza in nekaterih investicij.Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Boštjan Vasle pa je poudaril, da so gospodarske razmere zaostrene in da bodo težavne razmere na finančnih trgih še naprej zavirale gospodarsko aktivnost. Po njegovih besedah so v Sloveniji kreditni tokovi v podjetniški sektor negativni, pri čemer pa se bodo ta gibanja, četudi nekoliko manj intenzivno kot v lanskem letu, tudi v letu 2015 še nadaljevala. »Pričakujemo, da bo ključni zaviralni dejavnik in težave podjetij predvsem dostopanje do finančnih virov, pri čemer ne izključujemo dejstva, da podjetja iščejo tudi nove finančne vire za svoje poslovanje,« je povedal direktor UMAR-ja. Po njegovih besedah je sicer v zadnjih letih mogoče opaziti večje aktivnosti na izvozni strani, prav tako pa naj bi se umirjale razmere na trgu delovne sile.Poslanca SDS in predsednika komisije za nadzor javnih financ mag. Andreja Širclja je zanimalo, kdaj in kako načrtuje finančno ministrstvo zmanjšanje primanjkljaj na 2,8, BDP v letu 2015, tudi glede na dejstvo, da se država nenehno zadolžuje. Nenazadnje pa je po opravljeni razpravi predlagal sklep, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s stanjem in situacijo v javnih financah ter izrazila zaskrbljenost nad njimi. Komisija je nenazadnje napovedala tudi nadaljnje razprave o stanju v javnih financah, ki bodo opravljene ob obravnavi rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2015.
Poslanke in poslanci so v nadaljevanju spregovorili o problematiki financiranja občin. Po besedah mag. Andreja Širclja je o tem treba spregovoriti, saj so občine tiste, ki v tem trenutku največ investirajo v naši državi. V povezavi s tem pa se dogajajo tudi nekateri javnofinančni zapleti. Mag. Šircelj ob tem poudarja, da so občine tudi gonilna sila glede črpanja evropskih sredstev. V razpravi, kjer so nekatere podatke o delovanu občin predstavili tako iz Skupnosti občin Slovenije kot iz Računskega sodišča, se je ugotovilo, da bi glede na predstavljene podatke, potrebovali nov zakon o javnih financah, pri čemer pa Ministrstvo za finance še ni pripravilo nobenega novega osnutka zakona. Po besedah mag. Širclja je bilo slišati tudi ogromno izgovorov s strani finančnega ministrstva, pri čemer je ocenil, da »ni treba iskati izgovorov za financiranje občin v fiskalnem pravilu in v predpisih. Treba je stvari spreminjati in premikati.«Poslanec SDS Zvone Lah je v razpravi poudaril predvsem, da je financiranje občin zagotovljeno z ustavo, kjer je jasno navedeno, da mora država zagotoviti finančna sredstva za naloge, ki jih izvajajo občine. Po njegovih besedah država tudi nima pravnega programa, kako organizirati gospodarske javne službe. Lah je poudaril tudi, da občine nimajo zakonskih pogojev za učinkovito izvajanje svojih nalog, pri čemer je izpostavil primer razlastitve lastnikov zemljišč, kar je zakonsko sicer možno, vendar pa se v praksi ne da izvajati zaradi zakonskih določb od parcelacije. Ob tem je povedal tudi primer Avstrije, kjer država kupi kmetijsko zemljišče, občina ga komunalno opremi, cena zazidljivega zemljišča pa nato znaša 15 evrov, pri nas pa cena zemljišča stane 150 evrov. Poslanec SDS Lah je opozoril tudi na to, da če občine začnejo zaračunavati amortizacijo infrastrukture, bodo občani dobili položnice za vodo s trikrat višjimi zneski, kot so bili do sedaj.Poslanke in poslanci so po opravljeni razpravi sprejeli naslednje sklepe:
1. Komisija za nadzor javnih financ se je seznanila s problematiko financiranja občin in ocenjuje, da je stanje problematično.2. Komisija poziva Vlado, da ugotovi, ali imajo občine z obstoječimi viri zagotovljena zadostna sredstva za opravljanje vseh nalog, ki so bile prenesene na občine in o tem obvesti Komisijo v roku 60 dni.3. Komisija poziva Vlado, da obvesti Komisijo v roku 30 dni, kdaj bodo izdane odločbe, ki se nanašajo na 11 kohezijskih projektov in kakšni so razlogi, da te odločbe še niso izdane.
Poslanke in poslanci so v nadaljevanju spregovorili o problematiki financiranja občin. Po besedah mag. Andreja Širclja je o tem treba spregovoriti, saj so občine tiste, ki v tem trenutku največ investirajo v naši državi. V povezavi s tem pa se dogajajo tudi nekateri javnofinančni zapleti. Mag. Šircelj ob tem poudarja, da so občine tudi gonilna sila glede črpanja evropskih sredstev. V razpravi, kjer so nekatere podatke o delovanu občin predstavili tako iz Skupnosti občin Slovenije kot iz Računskega sodišča, se je ugotovilo, da bi glede na predstavljene podatke, potrebovali nov zakon o javnih financah, pri čemer pa Ministrstvo za finance še ni pripravilo nobenega novega osnutka zakona. Po besedah mag. Širclja je bilo slišati tudi ogromno izgovorov s strani finančnega ministrstva, pri čemer je ocenil, da »ni treba iskati izgovorov za financiranje občin v fiskalnem pravilu in v predpisih. Treba je stvari spreminjati in premikati.«Poslanec SDS Zvone Lah je v razpravi poudaril predvsem, da je financiranje občin zagotovljeno z ustavo, kjer je jasno navedeno, da mora država zagotoviti finančna sredstva za naloge, ki jih izvajajo občine. Po njegovih besedah država tudi nima pravnega programa, kako organizirati gospodarske javne službe. Lah je poudaril tudi, da občine nimajo zakonskih pogojev za učinkovito izvajanje svojih nalog, pri čemer je izpostavil primer razlastitve lastnikov zemljišč, kar je zakonsko sicer možno, vendar pa se v praksi ne da izvajati zaradi zakonskih določb od parcelacije. Ob tem je povedal tudi primer Avstrije, kjer država kupi kmetijsko zemljišče, občina ga komunalno opremi, cena zazidljivega zemljišča pa nato znaša 15 evrov, pri nas pa cena zemljišča stane 150 evrov. Poslanec SDS Lah je opozoril tudi na to, da če občine začnejo zaračunavati amortizacijo infrastrukture, bodo občani dobili položnice za vodo s trikrat višjimi zneski, kot so bili do sedaj.Poslanke in poslanci so po opravljeni razpravi sprejeli naslednje sklepe:
1. Komisija za nadzor javnih financ se je seznanila s problematiko financiranja občin in ocenjuje, da je stanje problematično.2. Komisija poziva Vlado, da ugotovi, ali imajo občine z obstoječimi viri zagotovljena zadostna sredstva za opravljanje vseh nalog, ki so bile prenesene na občine in o tem obvesti Komisijo v roku 60 dni.3. Komisija poziva Vlado, da obvesti Komisijo v roku 30 dni, kdaj bodo izdane odločbe, ki se nanašajo na 11 kohezijskih projektov in kakšni so razlogi, da te odločbe še niso izdane.