Mag. Andrej Šircelj: »Fiskalno pravilo pomeni, da porabiš toliko kot ustvariš, brez zadolževanja.«

Poslanke in poslanci so na današnji seji Državnega zbora RS obravnavali predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Poslanec mag. Andrej Šircelj je v razpravi uvodoma poudaril, da lahko o varčevanju govorimo šele, »ko imamo ali v državi ali v občini ali v družinskem proračunu več prihodkov kot odhodkov in višek teh prihodkov dajemo na stran, za to da bomo kupili neko dobrino, da bomo investirali, itd.« Kritičen je bil do stranke Socialnih demokratov, ki ponavlja, da zagovarja varčevanje, a je prav vlada Boruta Pahorja s finančnim ministrom Križaničem Slovenijo ekstremno zadolžila.Razprava o vpeljavi fiskalnega pravila se je začela, »ko je bila dana iniciativa za to, da se uvede fiskalno pravilo z Zakonom o ratifikaciji medvladne pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji in na podlagi tega se je kasneje tudi sprejel ustavni zakon, ki v 148. členu določa, med drugim, v drugem odstavku, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke,« je spomnil mag. Šircelj. Kot je opozoril, se postavlja vprašanje skladnosti izvedbenega zakona z Ustavo RS iz dveh vidikov. Prvič, Ustava RS ne dovoljuje 0,5% primanjkljaja, kot ga dovoljuje pakt stabilnosti in drugič, izvedbeni zakon bi glede na ustavo moral veljati že za leto 2015.Kaj fiskalno pravilo pomeni? »Pomeni, da porabiš toliko kot ustvariš, brez zadolževanja,« je bil jasen mag. Šircelj. Komentiral je navedbo predsednika vlade, da gre za strog zakon: »Ne bo strog zakon, jaz mislim, da so dejansko možna v okviru tega zakona prevelika odstopanja in da ima vlada v primerjavi s fiskalnim svetom veliko preveč pristojnosti in da fiskalni svet ni tisti, ki bo nadzoroval vlado.« Izpostavil je praktično težavo predlagane neenačbe: »V obdobju, ko bo država imela zelo nizek padec gospodarske rasti, na primer za 0,1 % točke – na primer da gospodarska rast pade z 0,5 % na 0,4 % – ta formula, ki jo je koalicija z vlado predložila, pomeni, da bodo odhodki padli za 0,5 % bruto družbenega proizvoda.« Neenačba deluje šele pri padcu nad 0,5%. »Zadeva je nestabilna v času majhnega padca gospodarske rasti,« opozarja poslanec. V nasprotju s tem, t.i. švicarska formula pomeni, da če bo gospodarska rast padla za 0,1 % bruto družbenega proizvoda, se bodo tudi odhodki zmanjšali za 0,1 % bruto družbenega proizvoda. Minister za finance je navedel razloge, ki narekujejo sprejem tega zakona: zaradi pakta stabilnosti, zaradi tega, ker nas bo EU tožila, zaradi tega, ker bomo plačali kazen in tako naprej. »Gospe in gospodje, mi če za kaj sprejemamo ta zakon, ga sprejemamo zaradi sebe. In zaradi tega, ker pretekle vlade, večina preteklih vlad, ni upoštevala fiskalnega pravila, ki ga imamo že v zakonu o javnih financah.«  Kot je poudaril, »smo v Slovenski demokratski stranki od vsega začetka podpirali fiskalno pravilo. Vložili smo dva zakona o fiskalnem pravilu. Oba zakona sta bila s strani takratne koalicije zavrnjena. Zakoni so bili čisti. En zakon je bil celo pripravljen na podlagi skupine, ki je bila takrat organizirana, politične, strokovne skupine in tako naprej. Za to koalicijo tisti zakon ni bil v redu, čeprav mislim, da je bil boljši, kot je sedanji. Pripravila je nov zakon, vendar ta zakon ni strog in ima zelo veliko pomanjkljivosti pri vodenju ekonomske in finančne politike.«Poslanka Suzana Lep Šimenko je spomnila, da slovenski javni dolg danes znaša 82% BDP oz. 31 milijard evrov. »Zaskrbljujoče je, da je ta javni dolg v zelo kratkem času zelo narastel, in sicer iz leta 2008, ko je bil 22%, do danes, ko ga imamo na 82%. In pomembno je to, da se nismo zadolževali zato, da bi investirali. Problem je v tem, da smo se v glavnem zadolževali za to, da bi ohranjali socialni mir v državi,« je poudarila in dodala: »zaradi tako visoke zadolženosti plačujemo več kot milijardo evrov za obresti. Več kot 10% tega, kar dejansko v proračun dobimo.«Mag. Branko Grims pa se je vprašal: »Kaj pa je pravzaprav najbolj stabilen vir socialne pravičnosti, socialne, če želite trdnosti, varnosti, tistega, kar vsakdo želi? To je dobro delovno mesto, stabilno delovno mesto z visoko dodano vrednostjo, za katero posameznik prejme korektno pošteno plačilo. To je nekaj, kar daje varnost njemu osebno, njegovi družini in vsem ostalim. In temu cilju bi moralo biti vse ostalo podrejeno. To, da lahko država v nedogled nekje jemlje denar in ga drži kot neki pravičnik in s tem nadomešča to, kar ni sposobna ustvariti, to je okolje, v katerem bi nastajala številna dobra, kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, je grška utvara, ki se potem konča točno tako, kot se v tem trenutku v Grčiji, ko je Cipras ravnokar poslal predlog nekih reform, ki so celo zdaj hujše kot tiste, kjer jih je prvotno od njega zahtevala trojka.«Poslanka Nada Brinovšek je poudarila: »V Slovenski demokratski stranki smo glede načina izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti z amandmajem predlagali, da se v zakon vključi tako imenovana švicarska formula, ki je preizkušena, poudarjam, preizkušena tudi v drugih državah članicah EU. Švicarska formula predvideva namreč strožje trošenje v času gospodarske rasti, predvsem takrat, ko je gospodarska rast nadpovprečna, se pravi, da je potrebno varčevati pač takrat, ko imaš kaj in sicer z namenom, da lahko zmanjšaš svojo zadolženost. Hkrati pa ta formula omogoča tudi oziroma zagotavlja večjo in pa hitrejšo odzivnost fiskalne politike na trenutne razmere. Vladni koncept pa je z dvema neenačbama nepreizkušen. Ker je nepreizkušen, so vprašljivi učinki oziroma rezultati, ki bi jih ta enačba lahko v praksi prinesla. Zastavlja se mi tule vprašanje zakaj je potrebno odkrivati neko toplo vodo, če pa že imamo preizkušeno formulo, ki jo v bistvu uporablja celotna oziroma skorajda vse članice držav EU.«Mag. Anže Logar je v razpravi med drugim dejal: »Predstavljajte si neko državo, ki zaradi želje po tem, da ne bi pretirano zapravljala zaradi neodgovorne politike, svoje državljane vpraša, ali so pripravljeni sprejeti neke posebej restriktivne matematične zakonitosti zato, da ne bi nobena vlada v prihodnje zapravila več kot ustvari. In dajte to vprašanje na referendum in se potem vprašajte, koliko ljudi bo to podprlo. Recimo, naredite to v Grčiji. Rezultat, mislim, da je več ali manj jasen. Naredite to v Sloveniji, bojim se, da zaradi demagoških razprav nekaterih prav tako bi se kazalec bolj nagnil na vrednost pod 50 %. Naredite to v Švici, pa boste dobili zanimiv rezultat. In Švicarji so to naredili leta 2001 na referendumu. Formula z enačajem, torej zelo konkretna formula je bila postavljena na njihov referendum, in veste koliko Švicarjev je podprlo to reformo oziroma ta zapis v ustavo? 85 %! Leta 2003 so to formulo začeli uporabljati, zapisana je v ustavi, od takrat so jim sledile nekatere države. In veste kakšen dolg ima Švica – pod 20 % BDP. Kje pa je Slovenija – pri več kot 80 %.«V razpravi so sodelovali še nekateri drugi poslanci SDS.