Mag. Andrej Šircelj: Država z odločitvami vlade Mira Cerarja izgublja kredibilnost!
četrtek, 22. 10. 2015»Plače vodilnih v DUTB so bile javno že večkrat razkrite, zadnji medijski udar na DUTB pa je bil po mojem mnenju samo zavesa za to, da se manj poudarjajo stvari v NLB,« je v intervjuju za Demokracijo povedal mag. Andrej Šircelj. V nadaljevanju objavljamo intervju z mag. Andrejem Šircljem, ki je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija.
Mag. Andrej Šircelj, poslanecSlovenske demokratske stranke, je predsednik komisije za nadzor javnih financ vDržavnem zboru RS in član dveh parlamentarnih odborov – za finance in monetarnopolitiko ter za zunanjo politiko. Ob tem je član Delegacije DZ v parlamentarniskupščini Sveta Evrope in član Nacionalne skupine Interparlamentarne unije vDržavnem zboru RS. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani,na Pravni fakulteti v Mariboru pa je pridobil magistrski naziv. Ima bogatedelovne izkušnje tako v gospodarstvu kot politiki. Na svoji karierni poti jebil učitelj ekonomskih predmetov, vodja trženja, svetovalec na Gospodarskizbornici Slovenije, svetovalec vlade, direktor davčnega področja v eni odsvetovalnih družb, državni sekretar v Vladi RS in svetovalec predsednika upravev eni od slovenskih bank. Poslanec je od leta 2011. Z mag. Šircljem smo sepogovarjali konec minulega tedna po napornih in večurnih sejah komisije (tudi vnočnih urah), kjer so člani razpravljali o pogodbi Nove Ljubljanske banke (NLB)z zasebnim podjetjem nekdanjega kriminalista Draga Kosa, o razrešitvi delavodstva Družbe za upravljanje terjatev (DUTB) pa tudi o proračunskih dokumentihza prihodnji dve leti. Govorili smo tudi o vlogi Banke Slovenije in nadzoru nadnjenim poslovanjem, ki ga vodstvo ta čas še onemogoča.Komisija, ki jo vodite, je v teh dnehmed drugim razpravljala o sklenitvi pogodbe NLB z zasebnim podjetjem R.U.R.,kije v lasti nekdanjega kriminalista Draga Kosa. Je bila ta pogodba in prav stem podjetjem potrebna? Mislim, dabi to delo morala opraviti policija; ta bi tudi morala imeti možnost ksodelovanju povabiti strokovnjake. Tako pa, čeprav v NLB zagotavljajo, da jebil izbor podjetja R.U.R. transparenten, obstaja dvom glede tega, da zasebnopodjetje pregleduje bančne kreditne mape. Na komisiji tudi nismo prejelizadovoljivih odgovorov o tem, kakšna je strokovna usposobljenost ljudi, ki topregledujejo. Morda te osebe nimajo niti zadostnih izkušenj za tovrstnopregledovanje in se delo križa z delom policije. Vsebina navedene pogodbe pakaže, da je v njej navedena tudi detektivska dejavnost, ki pa je ne bozagotavljalo to podjetje, ampak drugo po izbiri podjetja R.U.R. Detektivskadejavnost pa je v državi opredeljena s posebnimi pravili, zato tako širokapooblastila niso sprejemljiva. Na komisiji nismo prejeli niti ustreznihodgovorov o dosedanjih in pričakovanih rezultatih dela izbranega podjetja. Kerje v sektorju, ki sicer pregleduje te pogodbe, zaposlenih relativno velikooseb, se poraja tudi vprašanje gospodarnosti poslovanja NLB. Obstaja realnamožnost, da stvari v NLB potekajo neustrezno in da iz tega davkoplačevalci nebomo imeli bistvenih koristi. Te pa bodo nedvomno imeli lastniki izbranegazasebnega podjetja. Sejo komisije ste ob dveh ponočiprekinili, na naslednji pričakujete predstavnike NLB (predsednika uprave innadzornike) pa tudi predstavnike SDH. Predsednik uprave Janko Medja se nepojavlja veliko v javnosti. Zakaj vse razlaga Rok Praprotnik, kije del problemain ne rešitve, kot je na komisiji dejal Janez Janša? Menim, da bipredsednik uprave NLB moral prevzeti odgovornost za to pogodbo in jo tudiobrazložiti. Del njegovega dela je tudi predstavljanje družbe, ki jo vodi.Državni zbor pa je ustanova, kjer poslanci in poslanke upravičeno pričakujemonavzočnost predsednika uprave banke, ki je v državni lasti. Pravzaprav niti nerazumem, zakaj Janko Medja ne sodeluje pri pojasnilih. Upam, da ne gre za strah.Razprav v državnem zboru se udeležujejo predsednik vlade, ministri, državnisekretarji, predsednika Računskega sodišča RS in Komisije za preprečevanjekorupcije in drugi, zato ne vidim nobenega razlogoa, da na seje ne bi prišeltudi predsednik uprave največje državne banke. To ni sprejemljivo in gre lahkoza podcenjevanje poslancev pa tudi širše javnosti. Tudi predsednik vlade Miro Cerar infinančni minister Dušan Mramor se izmikata odgovorom oziroma odgovornostprenašata na Slovenski državni hoiding (SDH). SDH upravljaz državnim lastništvom in mora kot takšen glede NLB predlagati tudi nekatererešitve, njihovi sklepi pa imajo tudi vpliv na vlado, ki dokapitalizira NLB.Prepričan sem, da bo na naslednji seji komisije navzoč tudi predstavnik SDH, kisicer redno hodi na seje. V tem delu ne vidim težav. Prepričan sem tudi, dabodo odgovorni pojasnili vse stvari, kdaj bo prihodnja seja, pa še ne moremnapovedati. Kako pa primerjate medijsko razkritjepogodbe z NLB in razkritja o plačah vodilnih v DUTB? Medijsko toni bilo obravnavano enakopravno, če pogledamo predvsem televizijski delporočanja. Plače vodilnih v DUTB so bile javno že večkrat razkrite, zadnjimedijski udar na DUTB pa je bil po mojem mnenju samo zavesa za to, da se manjpoudarjajo stvari v NLB. Po drugi strani pa to sploh ni bil glavni razlog zaodpoklic in razrešitev vodilnih v DUTB. Ta je bil drugje. Kaj je bil torej glavni razlog zarazrešitev Larsa Nyberga, predsednika upravnega odbora DUTB, in glavnega izvršnegadirektorja DUTB Torbjörna Manssona? Na sejikomisije je bilo rečeno, da je finančni minister Mramor že poleti doživljalvečje pritiske za odpoklic Manssona z mesta glavnega izvršnega direktorja.Nadalje smo na seji ugotovili, da je bilo finančno ministrstvo že od marcaseznanjeno z njegovimi dohodki. Navsezadnje je upravni odbor anekse k pogodbampodpisal z vsemi izvršnimi direktorji, ne samo z enim. O aneksih za druge pa sezdaj v javnosti ne govori. Na udaru je bila samo ena oseba, to je Mansson. Koto govorim, to ne pomeni, da se strinjamo s podpisanimi aneksi in višinodohodkov ter načinom, kako je prišlo do teh podpisov. Opozarjamo le, da sezgodba vleče že od začetka leta. Plače navedenih so obravnavali tudi neizvršnidirektorji, ki so v funkciji nadzornikov na DUTB, o tem je razpravljalo tudifinančno ministrstvo. Seja upravnega odbora je enkrat mesečno, na njej sonavzoči vsi neizvršni direktorji, zato je njihova odgovornost enakaodgovornosti Larsa Nvberga, razen če I posamezni člani niso drugače glasovali.Vse to zato ocenjujem kot dejanja z veliko sprenevedanja z določenim namenom,to pa je, da se tujci v DUTB niso uklonili pritiskom večjih poslovnolobističnihskupin, katerih namen je po čim nižji ceni pridobiti premoženje oziromapodjetja DUTB, največkrat tista, ki so jih pred prenosom terjatev na DUTB žeimeli v lasti: zato je bilo treba tujce izgnati iz DUTB in posledično izSlovenije. Marca letos Carl-Johanna Lindgrena in Arneja Berggrena, ker pa – kotkaže – to ni bilo dovolj, je bilo treba odstraniti še Larsa Nvberga in TorbjörnaManssona. Kaj pa dejanja vlade Mira Cerarja? Zadeve sojasne: odgovorna sta Miro Cerar in Dušan Mramor, pa ne le za odstavitev, ampaktudi za vse posledice, ki jih bo to dejanje povzročilo. Ali je bilo dejanjedovolj premišljeno ali ne, težko sodim; zagotovo pa niso bile dovoljpremišljene posledice tega dejanja. Kakšno sporočilo daje vlada Mira Cerarjamednarodni javnosti, tujim institucijam, tujim investitorjem, strokovnjakom?Koliko je Slovenija še kredibilna v mednarodnem finančnem in gospodarskemprostoru? Vse skupaj se je ob tedenski podpori glavnih medijev zgodilorelativno hitro. Minister Mramor je v DUTB poslal pismo glede vprašanj v zvezis prejemki in plačami v četrtek, i. oktobra, že naslednji dan, v petek ob n.uri pa je javno napovedal, da bo predlagal razrešitev Larsa Nvberga. Ministerni počakal niti na odgovor DUTB, zato je bilo pismo, kot kaže, le izgovor. Grdoin neposlovno dejanje – tako se z ljudmi ne dela. Vlada je pri tem zelo hitelaob tem, da je bil Cerar v času Mramorjevega predloga v tujini, Mramor pa je,takoj ko je javno objavil predlog, odšel v Južno Ameriko. Pri tem se mipostavlja logično vprašanje, ali jima ni nekdo določil roka, do kdaj morata tostoriti. Tudi zato, ker sta bila Cerar in Mramor na to nepripravljena, saj obrazrešitvi nista imenovala oziroma predlagala niti novega neizvršnegadirektorja. Kaj je bil dejanski razlog zarazrešitev? S torazrešitvijo je nastalo veliko nedorečenosti. Plače niso bile razlog za to, sajje ne nazadnje tudi na skupni seji odbora in komisije Nyberg povedal, da so naministrstvu za finance vsak mesec, od marca tega leta dalje, o tem govorili inbili z vsem seznanjeni, vključno s poračuni in stroški letalskih prevozov.Glavni razlog je bil ta, da so bili tujci v DUTB nedostopni za lobije, zalastnike in ljudi, ki želijo znova pridobiti premoženje in podjetja, ki so bilazaradi nepremišljenih in neposlovnih dejanj prenesena na DUTB. Kot kaže slika,so ti lobiji z različnimi vzvodi vplivali na Cerarja in Mramorja, da stapredlagala razrešitev. Da ne bi nastal napačen vtis, želim povedati, da lastniklahko kadarkoli – tudi brez razloga -odpokliče nadzornika oziroma neizvršnegadirektorja, vendar se to v sodobnem svetu naredi na kulturen in človeški način,ne pa z medijskim linčanjem in javnim psihološkim »ubojem« osebnostiposameznika. Ali ste na komisiji obravnavali tudiučinkovitost dela DUTB in kaj ste pri tem ugotovili? Oučinkovitosti dela so različna mnenja, dejstvo pa je, da so stroški poslovanjaDUTB v primerjavi s premoženjem družbe relativno nizki. Znašajo 0,8 odstotka,in tudi če ta podatek primerjamo z irsko in špansko banko, so stroški vslovenski DUTB nižji. Prodali so tudi več kot 10 odstotkov premoženja, kar je vskladu z zakonom. Govori se o dobičku 400 milijonov evrov, ki bo vrnjendavkoplačevalcem. Na podlagi tega ocenjujem, da ne moremo govoriti o tem, daDUTB ni učinkovita. Vprašanje pa je, ali so bile vse njihove odločitve vednotudi dovolj pravno premišljene. DUTB tudi ni dovolj upoštevala okolja, vkaterem deluje, komuniciranje z javnostjo, predvsem z mediji, pa je bilopogosto prešibko oziroma premalo aktivno. Na začetku ste bili tudi vi vvodstvu, potem vas je vlada Alenke Bratušek z banalnim izgovorom razrešila. Jebila že to napoved kadrovske čistke v DUTB, kjer naj bi odšli vsi, ki se nepodrejajo vladajoči politiki tranzicijske levice? Vse jepotekalo postopno. Začelo se je z mojo razrešitvijo, potem je marca 2015 vladaMira Cerarja sprejela popolnoma napačno potezo, ko so odstavili Carl- JohannaLindgrena in Arneja Berggrena. Oba sta zelo velika strokovnjaka, izkušnje stapridobivala v mednarodnih finančnih ustanovah, v Mednarodnem denarnem skladu, vŠpaniji in številnih drugih državah. Že njuna zamenjava je pomenila začetek»izgona tujcev« iz DUTB in posledično iz države. To je bil tudi znak, da vladaMira Cerarja ne želi tujega znanja in tujih izkušenj, da ne želitransparentnega poslovanja brez vpliva lobijev. Vsi tujci v DUTB souveljavljeni strokovnjaki v več državah, tudi s precejšnjim vplivom in povezavamiv mednarodnih ustanovah. Znana imena z velikim ekonomskim in finančnimstrokovnim znanjem. Menim, da je dolgoročno narejena zelo velika škoda, da sedo tovrstnih strokovnjakov tako obnašamo. S tem si bomo zaprli pot ne le dotujega znanja, ampak tudi do ljudi, do neposrednih investicij, do tega, da biSlovenija postala odprta družba. Ali je mogoče, da takšni strokovnjakidelajo za slovenske plače? Razumeti jetreba, da tujci ne bodo delali za slovenske plače. Ne morem primerjati, danaredijo več, kot bi naredili Slovenci, vendar pa je treba tudi vedeti, da je vzahodnoevropskih državah in v Združenih državah Amerike popolnoma normalno inobičajno, da se strokovnjaki pogajajo za plače. In tudi povedo, za koliko bododelali. Tu mislim na visoko usposobljene strokovne kadre in menedžerje. V temdelu so odnosi drugačni, pogoji pa so nato zapisani v pogodbah. Teh se vposlovnem svetu držijo, pri nas pa žal ne. Lars Nyberg, zdaj že nekdanjipredsednik upravnega odbora DUTB, je pismo, v katerem je pojasnil velikostvari, naslovil tudi na številne tuje prejemnike. Kakšne bodo posledice zaSlovenijo? Pismo jenaslovil na Evropsko komisijo, Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropskocentralno banko (ECB) in nekatere druge. Vse to so ustanove, ki so pozdravileustanovitev DUTB. Evropska komisija in ECB so skupaj z IMF tudi nadzorovaliprenos terjatev na DUTB, vrednotenje in podobno. Bili so vpeti v poslovanjeDUTB in predvsem v prenos slabih terjatev. Navsezadnje so tudi spremljaliSlovenijo tako na področju doseganja makroekonomskih ciljev, privatizacije,izpeljanih reform kot tudi glede delovanja DUTB. Ne znam si predstavljati, kakobosta finančni minister Mramor ali pa predsednik vlade Cerar odgovarjala navprašanja tujcev, zakaj so bile plače v DUTB problem in ali so bile izplačane vskladu s pogodbo ali ne. Vse drugo bo zanje drugotnega pomena. Sprašujem se,kako bosta v mednarodnem okolju razložila, da vlada ni pripravila ustrezneplačne politike in da so nekoga odpustili zato, ker si je izplačeval plače vskladu s podpisanimi pogodbami. Ali obstajajo kakšni drugi očitkizoper Nyberga in Manssona, morda sum korupcije? Drugihočitkov v tem trenutku ne poznam, razen tistega, ki ga navaja računsko sodišče.O konfliktu interesov oziroma o sodelovanju z enim od podjetij, v katerem jebil Mansson solastnik, je bilo že veliko povedanega, ta je to tudi odpravil.Zdajšnji očitki, če temu lahko tako rečemo, so bile samo plače, ki so bileizplačane po pogodbi. Lastniki lahko vedno zamenjajovodilne. Kaj je s tem? Sevedalahko, vsak lastnik lahko vedno zamenja tako izvršne kot neizvršne direktorje,tega jim pravzaprav niti ni treba obrazložiti, ni treba navajati razlogov zato. Vendar pa se je v tem primeru vlada menjave lotila zelo nerodno. Priče smobili velikemu medijskemu pompu in medijski orkestraciji ter izjavam številnihpolitikov, kako je to zdaj krasno in kako bomo to zdaj sami naredili. Menim, dagre za politično evforijo, ki niti kratkoročno, niti srednjeročno, nitidolgoročno ne prinaša političnih točk. S temi izjavami se kaže predvsem našaduhovna majhnost, omejenost. Slovenija je namreč del Evropske unije, deluje vsvetovnem merilu, takšne stvari pa niso v čast naši državi in sedanjimkoalicijskim politikom, ki vodijo vlado. Kaj je bil potem dejanski razlog:DZS, Sava, T-2, Autocommerce, Avtotehna? Po mojioceni je bilo več razlogov v zvezi z družbami, ki ste jih našteli. Ni bila samoena, lahko rečemo vse, pa še tiste, ki jih niste omenili, ne glede na to, aliso družbe že prenovljene in uspešno poslujejo ali pa so še v fazi takolastniške kot poslovne prenove. Izguba lastništva je za nekdanje lastnike zeloboleča. Plače vodilnih v DUTB so bile javno že večkrat razkrite, zadnjimedijski udar na DUTB pa je bil po mojem mnenju samo zavesa za to, da se manjpoudarjajo stvari v NLB. Je treba razloge iskati tudi vdogajanju poleti, ko je finančni minister dejal, da se sooča z velikimipritiski na zamenjavo Manssona? Pritiski sobili dolgo časa. Šlo je za zbir vseh pritiskov, tudi za precejšnje vplivanjelobijev na posamezne politične stranke. Uporabili so vse kanale in metode, tudiprek različnih nepreverjenih govoric in podobno. Iskale so se informacije, kilahko diskreditirajo posameznike. To je razvidno tudi iz nekaterih zapisov vmedijih, kjer so ugotavljali človeške značilnosti posameznikov, ali je kdoigral na kitaro, kje, kdaj in podobno. Lobiji in mediji so naredili svoje. Toje bil orkestriran koncert, kako se »izženejo« tujci. Medijem so informacijedajale t. i. medijske agencije. Kakšna je bila vloga državnegasekretarja Metoda Dragonje, ki javno nastopa in zagovarja dejanja ministra, kiga ni nikjer, in vlade? Minister, kije predlagal kadrovske zamenjave, je bil v tem času na letni skupščiniMednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v perujski prestolnici Limi. Toje bil tudi odličen scenarij, da ga ni v Sloveniji. Državni sekretar Dragonjaje sicer zadolžen za to področje in ni imel drugačnega stališča kot minister,po moji oceni ni niti preučil vseh podatkov in posledic. Po mojih informacijahje bil tudi na seji vlade, kjer so odločili o obeh tujcih. Kakšne bodo odpravnine razrešenih? Pogodb nepoznam, po besedah državnega sekretarja Dragonje pa naj bi bila ta v primeruManssona in Nvberga v višini šestmestne številke, s tem da ni izdal prveštevilke. Ta je za zdaj še neznanka. Šestmestna številka pomeni znesek med 100tisoč in 999 tisoč evrov. Drugih podatkov ne vem, spraševali smo ga za natančnoštevilko, vendar je ni povedal. Apeliral pa je na dogovor, možnost so nato šesodni postopki, kar vse bo davkoplačevalce še dodatno stalo. Kako sta Nyberg in Mansson tosprejela na seji komisije? Javnost tega ni mogla spremljati, ker tretjiparlamentarni program nacionalne televizije seje komisije ni prenašal tako kotv marsikaterih drugih primerih. Profesionalno,pokončno in dostojanstveno. Nvberg ima številne izkušnje, zelo pomembno vlogoje imel v švedski centralni banki, kjer je bil dolga leta namestnik guvernerjav času, ko je bila Švedska v krizi in so državi popeljali iz krize. V DUTB sta bila oba od marca 2013, Nvbergpa je med drugim deloval v okviru mednarodnih ustanov, tudi Evropske banke zaobnovo in razvoj (EBTD); na evropski ravni v svoji stroki torej kotira zelovisoko. V DUTB je zaposlenih še nekaj tujcev, poslanka ZL pa je na seji o njihgovorila skrajno ponižujoče. Menite, da bodo ostali še naprej v Sloveniji povsem tem, kar doživljajo? Slišim, davsi tuji strokovnjaki odhajajo iz DUTB in Slovenije…Se že ve, kdo jih bo nasledil? Ne. Kot semrekel, je neodgovorno od vlade, da ne predvidi naslednikov in da hkrati, konekoga odpokliče, ne napove njegovega naslednika. Kaj bo vse to pomenilo za DUTB intudi davkoplačevalce? Menim, da boprišlo do določene stopnje entropije, morda tudi do delnega razpada sistema,odvisno od tega, koliko bo to v korist lobijem, ki bodo od zunaj vodili DUTB.Pričakujem, da se bo povečal vpliv številnih lobijev in interesnih skupin naDUTB, da bo prišlo do tega, da se bo delovanje družbe I upočasnilo in se bodoterjatve oziroma podjetja verjetno prodajali po znanem načelu kdo je naš, obtem pa se bo krepil t. i. nacionalni interes. Na koncu bodo v preštevilnihprimerih lastniki teh podjetij tisti, ki so jih dejansko spravili v finančnetežave, zaradi česar so bila prenesena na DUTB. Poenostavljeno rečeno, vštevilnih primerih bo na koncu lastnik isti, kot je bil pred propadom podjetja.Lahko to prikažete na hipotetičnemprimeru? Če je nekdonajel na primer 100-milijonsko posojilo in je imela ta družba nato slaboterjatev, ki je bila prenesena na DUTB, recimo v vrednosti 30 milijonov evrov,potem bo zdaj človek, ki je odgovoren za to, da ni vrnil posojila banki, lahkokupil podjetje na takšen ali drugačen način, na primer spet za 20 ali 30milijonov. To pomeni nakup očiščenega podjetja z velikim diskontom. Bojim se,da bo prišlo do netransparentnih prodaj in do prodaj predvsem tistim lastnikom,ki so to bili že pred prenosom terjatev na DUTB. Vemo pa, da je to povezanotudi s Forumom 21, da so lastniki združeni v njem, tu pa je tudi največkapitala, ki se bo verjetno vrnil. Pričakujete torej nam vsem dobro znandomačijski sistem? Tudi tadomačijski sistem postaja vse bolj sofisticiran. Obstaja zavesa, obstajajosofisticirani načini, kako se to naredi. Navsezadnje tudi z neupoštevanjemzakonov in pravil, kot so javno naročanje, javni razpisi in podobno. Tega bovsekakor preveč. Menim tudi, da bo velika težava, če bodo nakupi onemogočenimednarodnim vlagateljem. Za slednje menim, da bodo naleteli na zaprta vrata. Kakšna je vloga Banke Slovenije privsem tem? Vemo na primer, da ne dovoli nadzora nad svojim poslovanjem.Navsezadnje ima guverner okrog 12 tisoč evrov mesečne plače, pa se o tem negovori v javnosti. BankaSlovenije je imela že od začetka pri vsem tem zelo veliko vlogo, bila jeseznanjena s poslovanjem DUTB, za plače in podobno pa ni pristojna. Pristojnapa je glede vrednotenja, kako so se te terjatve prenašale iz poslovnih bank naDUTB. Banka Slovenije je tudi edina ustanova v državi, ki je ne nadzorujenobena druga ustanova v Sloveniji. Pri tem v osrednji banki navajajo, da jihnadzoruje ECB, da v njej opravljajo komercialne revizije, vendar pa to ni isto,kot če nadzor opravi računsko sodišče. Po Ustavi RS je Banka Slovenijeodgovorna Državnemu zboru RS. Komisija za nadzor javnih financ, ki jo vodim, jeračunskemu sodišču že nekajkrat naročila pregled pravilnosti in gospodarnostiposlovanja Banke Slovenije. Slednja pa temu ugovarja in onemogoča pregled. Pritem je treba vedeti, da za Banko Slovenije ne veljajo pravila, ki v temtrenutku veljajo za javne uslužbence, niti glede plač in zaposlovanja nitiglede plačnega sistema in podobno. To je država v državi. Odgovornost do ECB jedrugačna, odgovarjajo jim glede vodenja monetarne politike, deloma tudi gledenadzora bank, sicer pa ECB ni nad Ustavo RS. Upam, da bo tega kmalu konec. Pomojih podatkih nemško centralno banko pregleduje nemško računsko sodišče, zatone vem, v čem je težava pri nas, razen če na BS ne želijo česa skriti aliprikriti. Na seji komisije ste obravnavali tudiproračunske dokumente za prihodnji dve leti. Bili ste kritični, dejali ste, daje proračun računovodski dokument brez dolgoročne vizije. Kako je s tem? V tehdokumentih res ne vidim dolgoročnega ukrepa, ki bi vplival na gospodarsko rast.Vlada se v tem trenutku »sonči« na gospodarski rasti in relativno ugodnihkazalnikih gospodarske rasti, tudi glede brezposelnosti, vendar pa so razlogiza boljše kazalnike v ukrepih, ki so jih sprejele prejšnje vlade. Zdajšnjavlada v letu dni ni predlagala nobenega sistemskega ukrepa. Omenjala se jesicer zdravstvena reforma, a je vse ostalo pri omembah. Ugotavljam tudi, da jeglavni sistemski ukrep te vlade uvedba davčnih blagajn, kar je že samo po sebiprotisistemski in protirazvojni ukrep. Dejali ste tudi, da bo gospodarskarast le začasna oziroma ne bo večna. Na podlagi česa to sklepate? To ocenjujemglede na ekonomsko stanje v Evropski uniji in svetu, glede na stanje inkonkurenčnost gospodarstva in glede na položaj izvoznikov, ki so temeljnaspodbuda za gospodarsko rast. Ne samo da ta ne bo večna, niti srednjeročna ne bo.V slovenskih proračunskih dokumentih pa ni navedenega niti enega dolgoročnegaukrepa, niti ene sistemske rešitve, opredeljene nf niti nobene večjeinvesticije, pri kateri bi država sodelovala bodisi posredno ali neposredno inbi dejansko spodbujala gospodarsko rast. Pravijo, naj bi država čim manjinvestirala, da je treba pridobiti tuje vlagatelje. Kako je s tem? Strinjam ses tem, da je naloga države predvsem ureditev konkurenčnega okolja, da pridejoinvestitorji, tako domači kot tuji. A glede na to, da na lestvicahkonkurenčnosti padamo in da tujce pošiljamo iz države, o čemer sva govorila pritemi o DUTB, bo to imelo negativen vpliv tudi na pritok neposrednih inposrednih investicij v državo. Država z odločitvami vlade Mira Cerarja izgubljakredibilnost. Ali sta v proračunskih dokumentihzaznani vsaj vizija in strategija, to je cilji ekonomske politike? Ne, tega ni,proračuna sta zbir računovodsko-knjigovodskih številk, na podlagi česar bolahko porabljan denar. V njem niso upoštevana niti določila zakona o fiskalnempravilu, ki ima podlago v Ustavi RS, nanašajo pa se na javnofinančniprimanjkljaj in javni dolg. V proračunskih dokumentih ugotavljamo tudi precejdvoličnosti. Ni ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,o katerih se veliko govori, in še veliko je tega. O vsem tem pa bo v prihodnjihtednih v državnem zboru potekala obsežnejša razprava.
Mag. Andrej Šircelj, poslanecSlovenske demokratske stranke, je predsednik komisije za nadzor javnih financ vDržavnem zboru RS in član dveh parlamentarnih odborov – za finance in monetarnopolitiko ter za zunanjo politiko. Ob tem je član Delegacije DZ v parlamentarniskupščini Sveta Evrope in član Nacionalne skupine Interparlamentarne unije vDržavnem zboru RS. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani,na Pravni fakulteti v Mariboru pa je pridobil magistrski naziv. Ima bogatedelovne izkušnje tako v gospodarstvu kot politiki. Na svoji karierni poti jebil učitelj ekonomskih predmetov, vodja trženja, svetovalec na Gospodarskizbornici Slovenije, svetovalec vlade, direktor davčnega področja v eni odsvetovalnih družb, državni sekretar v Vladi RS in svetovalec predsednika upravev eni od slovenskih bank. Poslanec je od leta 2011. Z mag. Šircljem smo sepogovarjali konec minulega tedna po napornih in večurnih sejah komisije (tudi vnočnih urah), kjer so člani razpravljali o pogodbi Nove Ljubljanske banke (NLB)z zasebnim podjetjem nekdanjega kriminalista Draga Kosa, o razrešitvi delavodstva Družbe za upravljanje terjatev (DUTB) pa tudi o proračunskih dokumentihza prihodnji dve leti. Govorili smo tudi o vlogi Banke Slovenije in nadzoru nadnjenim poslovanjem, ki ga vodstvo ta čas še onemogoča.Komisija, ki jo vodite, je v teh dnehmed drugim razpravljala o sklenitvi pogodbe NLB z zasebnim podjetjem R.U.R.,kije v lasti nekdanjega kriminalista Draga Kosa. Je bila ta pogodba in prav stem podjetjem potrebna? Mislim, dabi to delo morala opraviti policija; ta bi tudi morala imeti možnost ksodelovanju povabiti strokovnjake. Tako pa, čeprav v NLB zagotavljajo, da jebil izbor podjetja R.U.R. transparenten, obstaja dvom glede tega, da zasebnopodjetje pregleduje bančne kreditne mape. Na komisiji tudi nismo prejelizadovoljivih odgovorov o tem, kakšna je strokovna usposobljenost ljudi, ki topregledujejo. Morda te osebe nimajo niti zadostnih izkušenj za tovrstnopregledovanje in se delo križa z delom policije. Vsebina navedene pogodbe pakaže, da je v njej navedena tudi detektivska dejavnost, ki pa je ne bozagotavljalo to podjetje, ampak drugo po izbiri podjetja R.U.R. Detektivskadejavnost pa je v državi opredeljena s posebnimi pravili, zato tako širokapooblastila niso sprejemljiva. Na komisiji nismo prejeli niti ustreznihodgovorov o dosedanjih in pričakovanih rezultatih dela izbranega podjetja. Kerje v sektorju, ki sicer pregleduje te pogodbe, zaposlenih relativno velikooseb, se poraja tudi vprašanje gospodarnosti poslovanja NLB. Obstaja realnamožnost, da stvari v NLB potekajo neustrezno in da iz tega davkoplačevalci nebomo imeli bistvenih koristi. Te pa bodo nedvomno imeli lastniki izbranegazasebnega podjetja. Sejo komisije ste ob dveh ponočiprekinili, na naslednji pričakujete predstavnike NLB (predsednika uprave innadzornike) pa tudi predstavnike SDH. Predsednik uprave Janko Medja se nepojavlja veliko v javnosti. Zakaj vse razlaga Rok Praprotnik, kije del problemain ne rešitve, kot je na komisiji dejal Janez Janša? Menim, da bipredsednik uprave NLB moral prevzeti odgovornost za to pogodbo in jo tudiobrazložiti. Del njegovega dela je tudi predstavljanje družbe, ki jo vodi.Državni zbor pa je ustanova, kjer poslanci in poslanke upravičeno pričakujemonavzočnost predsednika uprave banke, ki je v državni lasti. Pravzaprav niti nerazumem, zakaj Janko Medja ne sodeluje pri pojasnilih. Upam, da ne gre za strah.Razprav v državnem zboru se udeležujejo predsednik vlade, ministri, državnisekretarji, predsednika Računskega sodišča RS in Komisije za preprečevanjekorupcije in drugi, zato ne vidim nobenega razlogoa, da na seje ne bi prišeltudi predsednik uprave največje državne banke. To ni sprejemljivo in gre lahkoza podcenjevanje poslancev pa tudi širše javnosti. Tudi predsednik vlade Miro Cerar infinančni minister Dušan Mramor se izmikata odgovorom oziroma odgovornostprenašata na Slovenski državni hoiding (SDH). SDH upravljaz državnim lastništvom in mora kot takšen glede NLB predlagati tudi nekatererešitve, njihovi sklepi pa imajo tudi vpliv na vlado, ki dokapitalizira NLB.Prepričan sem, da bo na naslednji seji komisije navzoč tudi predstavnik SDH, kisicer redno hodi na seje. V tem delu ne vidim težav. Prepričan sem tudi, dabodo odgovorni pojasnili vse stvari, kdaj bo prihodnja seja, pa še ne moremnapovedati. Kako pa primerjate medijsko razkritjepogodbe z NLB in razkritja o plačah vodilnih v DUTB? Medijsko toni bilo obravnavano enakopravno, če pogledamo predvsem televizijski delporočanja. Plače vodilnih v DUTB so bile javno že večkrat razkrite, zadnjimedijski udar na DUTB pa je bil po mojem mnenju samo zavesa za to, da se manjpoudarjajo stvari v NLB. Po drugi strani pa to sploh ni bil glavni razlog zaodpoklic in razrešitev vodilnih v DUTB. Ta je bil drugje. Kaj je bil torej glavni razlog zarazrešitev Larsa Nyberga, predsednika upravnega odbora DUTB, in glavnega izvršnegadirektorja DUTB Torbjörna Manssona? Na sejikomisije je bilo rečeno, da je finančni minister Mramor že poleti doživljalvečje pritiske za odpoklic Manssona z mesta glavnega izvršnega direktorja.Nadalje smo na seji ugotovili, da je bilo finančno ministrstvo že od marcaseznanjeno z njegovimi dohodki. Navsezadnje je upravni odbor anekse k pogodbampodpisal z vsemi izvršnimi direktorji, ne samo z enim. O aneksih za druge pa sezdaj v javnosti ne govori. Na udaru je bila samo ena oseba, to je Mansson. Koto govorim, to ne pomeni, da se strinjamo s podpisanimi aneksi in višinodohodkov ter načinom, kako je prišlo do teh podpisov. Opozarjamo le, da sezgodba vleče že od začetka leta. Plače navedenih so obravnavali tudi neizvršnidirektorji, ki so v funkciji nadzornikov na DUTB, o tem je razpravljalo tudifinančno ministrstvo. Seja upravnega odbora je enkrat mesečno, na njej sonavzoči vsi neizvršni direktorji, zato je njihova odgovornost enakaodgovornosti Larsa Nvberga, razen če I posamezni člani niso drugače glasovali.Vse to zato ocenjujem kot dejanja z veliko sprenevedanja z določenim namenom,to pa je, da se tujci v DUTB niso uklonili pritiskom večjih poslovnolobističnihskupin, katerih namen je po čim nižji ceni pridobiti premoženje oziromapodjetja DUTB, največkrat tista, ki so jih pred prenosom terjatev na DUTB žeimeli v lasti: zato je bilo treba tujce izgnati iz DUTB in posledično izSlovenije. Marca letos Carl-Johanna Lindgrena in Arneja Berggrena, ker pa – kotkaže – to ni bilo dovolj, je bilo treba odstraniti še Larsa Nvberga in TorbjörnaManssona. Kaj pa dejanja vlade Mira Cerarja? Zadeve sojasne: odgovorna sta Miro Cerar in Dušan Mramor, pa ne le za odstavitev, ampaktudi za vse posledice, ki jih bo to dejanje povzročilo. Ali je bilo dejanjedovolj premišljeno ali ne, težko sodim; zagotovo pa niso bile dovoljpremišljene posledice tega dejanja. Kakšno sporočilo daje vlada Mira Cerarjamednarodni javnosti, tujim institucijam, tujim investitorjem, strokovnjakom?Koliko je Slovenija še kredibilna v mednarodnem finančnem in gospodarskemprostoru? Vse skupaj se je ob tedenski podpori glavnih medijev zgodilorelativno hitro. Minister Mramor je v DUTB poslal pismo glede vprašanj v zvezis prejemki in plačami v četrtek, i. oktobra, že naslednji dan, v petek ob n.uri pa je javno napovedal, da bo predlagal razrešitev Larsa Nvberga. Ministerni počakal niti na odgovor DUTB, zato je bilo pismo, kot kaže, le izgovor. Grdoin neposlovno dejanje – tako se z ljudmi ne dela. Vlada je pri tem zelo hitelaob tem, da je bil Cerar v času Mramorjevega predloga v tujini, Mramor pa je,takoj ko je javno objavil predlog, odšel v Južno Ameriko. Pri tem se mipostavlja logično vprašanje, ali jima ni nekdo določil roka, do kdaj morata tostoriti. Tudi zato, ker sta bila Cerar in Mramor na to nepripravljena, saj obrazrešitvi nista imenovala oziroma predlagala niti novega neizvršnegadirektorja. Kaj je bil dejanski razlog zarazrešitev? S torazrešitvijo je nastalo veliko nedorečenosti. Plače niso bile razlog za to, sajje ne nazadnje tudi na skupni seji odbora in komisije Nyberg povedal, da so naministrstvu za finance vsak mesec, od marca tega leta dalje, o tem govorili inbili z vsem seznanjeni, vključno s poračuni in stroški letalskih prevozov.Glavni razlog je bil ta, da so bili tujci v DUTB nedostopni za lobije, zalastnike in ljudi, ki želijo znova pridobiti premoženje in podjetja, ki so bilazaradi nepremišljenih in neposlovnih dejanj prenesena na DUTB. Kot kaže slika,so ti lobiji z različnimi vzvodi vplivali na Cerarja in Mramorja, da stapredlagala razrešitev. Da ne bi nastal napačen vtis, želim povedati, da lastniklahko kadarkoli – tudi brez razloga -odpokliče nadzornika oziroma neizvršnegadirektorja, vendar se to v sodobnem svetu naredi na kulturen in človeški način,ne pa z medijskim linčanjem in javnim psihološkim »ubojem« osebnostiposameznika. Ali ste na komisiji obravnavali tudiučinkovitost dela DUTB in kaj ste pri tem ugotovili? Oučinkovitosti dela so različna mnenja, dejstvo pa je, da so stroški poslovanjaDUTB v primerjavi s premoženjem družbe relativno nizki. Znašajo 0,8 odstotka,in tudi če ta podatek primerjamo z irsko in špansko banko, so stroški vslovenski DUTB nižji. Prodali so tudi več kot 10 odstotkov premoženja, kar je vskladu z zakonom. Govori se o dobičku 400 milijonov evrov, ki bo vrnjendavkoplačevalcem. Na podlagi tega ocenjujem, da ne moremo govoriti o tem, daDUTB ni učinkovita. Vprašanje pa je, ali so bile vse njihove odločitve vednotudi dovolj pravno premišljene. DUTB tudi ni dovolj upoštevala okolja, vkaterem deluje, komuniciranje z javnostjo, predvsem z mediji, pa je bilopogosto prešibko oziroma premalo aktivno. Na začetku ste bili tudi vi vvodstvu, potem vas je vlada Alenke Bratušek z banalnim izgovorom razrešila. Jebila že to napoved kadrovske čistke v DUTB, kjer naj bi odšli vsi, ki se nepodrejajo vladajoči politiki tranzicijske levice? Vse jepotekalo postopno. Začelo se je z mojo razrešitvijo, potem je marca 2015 vladaMira Cerarja sprejela popolnoma napačno potezo, ko so odstavili Carl- JohannaLindgrena in Arneja Berggrena. Oba sta zelo velika strokovnjaka, izkušnje stapridobivala v mednarodnih finančnih ustanovah, v Mednarodnem denarnem skladu, vŠpaniji in številnih drugih državah. Že njuna zamenjava je pomenila začetek»izgona tujcev« iz DUTB in posledično iz države. To je bil tudi znak, da vladaMira Cerarja ne želi tujega znanja in tujih izkušenj, da ne želitransparentnega poslovanja brez vpliva lobijev. Vsi tujci v DUTB souveljavljeni strokovnjaki v več državah, tudi s precejšnjim vplivom in povezavamiv mednarodnih ustanovah. Znana imena z velikim ekonomskim in finančnimstrokovnim znanjem. Menim, da je dolgoročno narejena zelo velika škoda, da sedo tovrstnih strokovnjakov tako obnašamo. S tem si bomo zaprli pot ne le dotujega znanja, ampak tudi do ljudi, do neposrednih investicij, do tega, da biSlovenija postala odprta družba. Ali je mogoče, da takšni strokovnjakidelajo za slovenske plače? Razumeti jetreba, da tujci ne bodo delali za slovenske plače. Ne morem primerjati, danaredijo več, kot bi naredili Slovenci, vendar pa je treba tudi vedeti, da je vzahodnoevropskih državah in v Združenih državah Amerike popolnoma normalno inobičajno, da se strokovnjaki pogajajo za plače. In tudi povedo, za koliko bododelali. Tu mislim na visoko usposobljene strokovne kadre in menedžerje. V temdelu so odnosi drugačni, pogoji pa so nato zapisani v pogodbah. Teh se vposlovnem svetu držijo, pri nas pa žal ne. Lars Nyberg, zdaj že nekdanjipredsednik upravnega odbora DUTB, je pismo, v katerem je pojasnil velikostvari, naslovil tudi na številne tuje prejemnike. Kakšne bodo posledice zaSlovenijo? Pismo jenaslovil na Evropsko komisijo, Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropskocentralno banko (ECB) in nekatere druge. Vse to so ustanove, ki so pozdravileustanovitev DUTB. Evropska komisija in ECB so skupaj z IMF tudi nadzorovaliprenos terjatev na DUTB, vrednotenje in podobno. Bili so vpeti v poslovanjeDUTB in predvsem v prenos slabih terjatev. Navsezadnje so tudi spremljaliSlovenijo tako na področju doseganja makroekonomskih ciljev, privatizacije,izpeljanih reform kot tudi glede delovanja DUTB. Ne znam si predstavljati, kakobosta finančni minister Mramor ali pa predsednik vlade Cerar odgovarjala navprašanja tujcev, zakaj so bile plače v DUTB problem in ali so bile izplačane vskladu s pogodbo ali ne. Vse drugo bo zanje drugotnega pomena. Sprašujem se,kako bosta v mednarodnem okolju razložila, da vlada ni pripravila ustrezneplačne politike in da so nekoga odpustili zato, ker si je izplačeval plače vskladu s podpisanimi pogodbami. Ali obstajajo kakšni drugi očitkizoper Nyberga in Manssona, morda sum korupcije? Drugihočitkov v tem trenutku ne poznam, razen tistega, ki ga navaja računsko sodišče.O konfliktu interesov oziroma o sodelovanju z enim od podjetij, v katerem jebil Mansson solastnik, je bilo že veliko povedanega, ta je to tudi odpravil.Zdajšnji očitki, če temu lahko tako rečemo, so bile samo plače, ki so bileizplačane po pogodbi. Lastniki lahko vedno zamenjajovodilne. Kaj je s tem? Sevedalahko, vsak lastnik lahko vedno zamenja tako izvršne kot neizvršne direktorje,tega jim pravzaprav niti ni treba obrazložiti, ni treba navajati razlogov zato. Vendar pa se je v tem primeru vlada menjave lotila zelo nerodno. Priče smobili velikemu medijskemu pompu in medijski orkestraciji ter izjavam številnihpolitikov, kako je to zdaj krasno in kako bomo to zdaj sami naredili. Menim, dagre za politično evforijo, ki niti kratkoročno, niti srednjeročno, nitidolgoročno ne prinaša političnih točk. S temi izjavami se kaže predvsem našaduhovna majhnost, omejenost. Slovenija je namreč del Evropske unije, deluje vsvetovnem merilu, takšne stvari pa niso v čast naši državi in sedanjimkoalicijskim politikom, ki vodijo vlado. Kaj je bil potem dejanski razlog:DZS, Sava, T-2, Autocommerce, Avtotehna? Po mojioceni je bilo več razlogov v zvezi z družbami, ki ste jih našteli. Ni bila samoena, lahko rečemo vse, pa še tiste, ki jih niste omenili, ne glede na to, aliso družbe že prenovljene in uspešno poslujejo ali pa so še v fazi takolastniške kot poslovne prenove. Izguba lastništva je za nekdanje lastnike zeloboleča. Plače vodilnih v DUTB so bile javno že večkrat razkrite, zadnjimedijski udar na DUTB pa je bil po mojem mnenju samo zavesa za to, da se manjpoudarjajo stvari v NLB. Je treba razloge iskati tudi vdogajanju poleti, ko je finančni minister dejal, da se sooča z velikimipritiski na zamenjavo Manssona? Pritiski sobili dolgo časa. Šlo je za zbir vseh pritiskov, tudi za precejšnje vplivanjelobijev na posamezne politične stranke. Uporabili so vse kanale in metode, tudiprek različnih nepreverjenih govoric in podobno. Iskale so se informacije, kilahko diskreditirajo posameznike. To je razvidno tudi iz nekaterih zapisov vmedijih, kjer so ugotavljali človeške značilnosti posameznikov, ali je kdoigral na kitaro, kje, kdaj in podobno. Lobiji in mediji so naredili svoje. Toje bil orkestriran koncert, kako se »izženejo« tujci. Medijem so informacijedajale t. i. medijske agencije. Kakšna je bila vloga državnegasekretarja Metoda Dragonje, ki javno nastopa in zagovarja dejanja ministra, kiga ni nikjer, in vlade? Minister, kije predlagal kadrovske zamenjave, je bil v tem času na letni skupščiniMednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v perujski prestolnici Limi. Toje bil tudi odličen scenarij, da ga ni v Sloveniji. Državni sekretar Dragonjaje sicer zadolžen za to področje in ni imel drugačnega stališča kot minister,po moji oceni ni niti preučil vseh podatkov in posledic. Po mojih informacijahje bil tudi na seji vlade, kjer so odločili o obeh tujcih. Kakšne bodo odpravnine razrešenih? Pogodb nepoznam, po besedah državnega sekretarja Dragonje pa naj bi bila ta v primeruManssona in Nvberga v višini šestmestne številke, s tem da ni izdal prveštevilke. Ta je za zdaj še neznanka. Šestmestna številka pomeni znesek med 100tisoč in 999 tisoč evrov. Drugih podatkov ne vem, spraševali smo ga za natančnoštevilko, vendar je ni povedal. Apeliral pa je na dogovor, možnost so nato šesodni postopki, kar vse bo davkoplačevalce še dodatno stalo. Kako sta Nyberg in Mansson tosprejela na seji komisije? Javnost tega ni mogla spremljati, ker tretjiparlamentarni program nacionalne televizije seje komisije ni prenašal tako kotv marsikaterih drugih primerih. Profesionalno,pokončno in dostojanstveno. Nvberg ima številne izkušnje, zelo pomembno vlogoje imel v švedski centralni banki, kjer je bil dolga leta namestnik guvernerjav času, ko je bila Švedska v krizi in so državi popeljali iz krize. V DUTB sta bila oba od marca 2013, Nvbergpa je med drugim deloval v okviru mednarodnih ustanov, tudi Evropske banke zaobnovo in razvoj (EBTD); na evropski ravni v svoji stroki torej kotira zelovisoko. V DUTB je zaposlenih še nekaj tujcev, poslanka ZL pa je na seji o njihgovorila skrajno ponižujoče. Menite, da bodo ostali še naprej v Sloveniji povsem tem, kar doživljajo? Slišim, davsi tuji strokovnjaki odhajajo iz DUTB in Slovenije…Se že ve, kdo jih bo nasledil? Ne. Kot semrekel, je neodgovorno od vlade, da ne predvidi naslednikov in da hkrati, konekoga odpokliče, ne napove njegovega naslednika. Kaj bo vse to pomenilo za DUTB intudi davkoplačevalce? Menim, da boprišlo do določene stopnje entropije, morda tudi do delnega razpada sistema,odvisno od tega, koliko bo to v korist lobijem, ki bodo od zunaj vodili DUTB.Pričakujem, da se bo povečal vpliv številnih lobijev in interesnih skupin naDUTB, da bo prišlo do tega, da se bo delovanje družbe I upočasnilo in se bodoterjatve oziroma podjetja verjetno prodajali po znanem načelu kdo je naš, obtem pa se bo krepil t. i. nacionalni interes. Na koncu bodo v preštevilnihprimerih lastniki teh podjetij tisti, ki so jih dejansko spravili v finančnetežave, zaradi česar so bila prenesena na DUTB. Poenostavljeno rečeno, vštevilnih primerih bo na koncu lastnik isti, kot je bil pred propadom podjetja.Lahko to prikažete na hipotetičnemprimeru? Če je nekdonajel na primer 100-milijonsko posojilo in je imela ta družba nato slaboterjatev, ki je bila prenesena na DUTB, recimo v vrednosti 30 milijonov evrov,potem bo zdaj človek, ki je odgovoren za to, da ni vrnil posojila banki, lahkokupil podjetje na takšen ali drugačen način, na primer spet za 20 ali 30milijonov. To pomeni nakup očiščenega podjetja z velikim diskontom. Bojim se,da bo prišlo do netransparentnih prodaj in do prodaj predvsem tistim lastnikom,ki so to bili že pred prenosom terjatev na DUTB. Vemo pa, da je to povezanotudi s Forumom 21, da so lastniki združeni v njem, tu pa je tudi največkapitala, ki se bo verjetno vrnil. Pričakujete torej nam vsem dobro znandomačijski sistem? Tudi tadomačijski sistem postaja vse bolj sofisticiran. Obstaja zavesa, obstajajosofisticirani načini, kako se to naredi. Navsezadnje tudi z neupoštevanjemzakonov in pravil, kot so javno naročanje, javni razpisi in podobno. Tega bovsekakor preveč. Menim tudi, da bo velika težava, če bodo nakupi onemogočenimednarodnim vlagateljem. Za slednje menim, da bodo naleteli na zaprta vrata. Kakšna je vloga Banke Slovenije privsem tem? Vemo na primer, da ne dovoli nadzora nad svojim poslovanjem.Navsezadnje ima guverner okrog 12 tisoč evrov mesečne plače, pa se o tem negovori v javnosti. BankaSlovenije je imela že od začetka pri vsem tem zelo veliko vlogo, bila jeseznanjena s poslovanjem DUTB, za plače in podobno pa ni pristojna. Pristojnapa je glede vrednotenja, kako so se te terjatve prenašale iz poslovnih bank naDUTB. Banka Slovenije je tudi edina ustanova v državi, ki je ne nadzorujenobena druga ustanova v Sloveniji. Pri tem v osrednji banki navajajo, da jihnadzoruje ECB, da v njej opravljajo komercialne revizije, vendar pa to ni isto,kot če nadzor opravi računsko sodišče. Po Ustavi RS je Banka Slovenijeodgovorna Državnemu zboru RS. Komisija za nadzor javnih financ, ki jo vodim, jeračunskemu sodišču že nekajkrat naročila pregled pravilnosti in gospodarnostiposlovanja Banke Slovenije. Slednja pa temu ugovarja in onemogoča pregled. Pritem je treba vedeti, da za Banko Slovenije ne veljajo pravila, ki v temtrenutku veljajo za javne uslužbence, niti glede plač in zaposlovanja nitiglede plačnega sistema in podobno. To je država v državi. Odgovornost do ECB jedrugačna, odgovarjajo jim glede vodenja monetarne politike, deloma tudi gledenadzora bank, sicer pa ECB ni nad Ustavo RS. Upam, da bo tega kmalu konec. Pomojih podatkih nemško centralno banko pregleduje nemško računsko sodišče, zatone vem, v čem je težava pri nas, razen če na BS ne želijo česa skriti aliprikriti. Na seji komisije ste obravnavali tudiproračunske dokumente za prihodnji dve leti. Bili ste kritični, dejali ste, daje proračun računovodski dokument brez dolgoročne vizije. Kako je s tem? V tehdokumentih res ne vidim dolgoročnega ukrepa, ki bi vplival na gospodarsko rast.Vlada se v tem trenutku »sonči« na gospodarski rasti in relativno ugodnihkazalnikih gospodarske rasti, tudi glede brezposelnosti, vendar pa so razlogiza boljše kazalnike v ukrepih, ki so jih sprejele prejšnje vlade. Zdajšnjavlada v letu dni ni predlagala nobenega sistemskega ukrepa. Omenjala se jesicer zdravstvena reforma, a je vse ostalo pri omembah. Ugotavljam tudi, da jeglavni sistemski ukrep te vlade uvedba davčnih blagajn, kar je že samo po sebiprotisistemski in protirazvojni ukrep. Dejali ste tudi, da bo gospodarskarast le začasna oziroma ne bo večna. Na podlagi česa to sklepate? To ocenjujemglede na ekonomsko stanje v Evropski uniji in svetu, glede na stanje inkonkurenčnost gospodarstva in glede na položaj izvoznikov, ki so temeljnaspodbuda za gospodarsko rast. Ne samo da ta ne bo večna, niti srednjeročna ne bo.V slovenskih proračunskih dokumentih pa ni navedenega niti enega dolgoročnegaukrepa, niti ene sistemske rešitve, opredeljene nf niti nobene večjeinvesticije, pri kateri bi država sodelovala bodisi posredno ali neposredno inbi dejansko spodbujala gospodarsko rast. Pravijo, naj bi država čim manjinvestirala, da je treba pridobiti tuje vlagatelje. Kako je s tem? Strinjam ses tem, da je naloga države predvsem ureditev konkurenčnega okolja, da pridejoinvestitorji, tako domači kot tuji. A glede na to, da na lestvicahkonkurenčnosti padamo in da tujce pošiljamo iz države, o čemer sva govorila pritemi o DUTB, bo to imelo negativen vpliv tudi na pritok neposrednih inposrednih investicij v državo. Država z odločitvami vlade Mira Cerarja izgubljakredibilnost. Ali sta v proračunskih dokumentihzaznani vsaj vizija in strategija, to je cilji ekonomske politike? Ne, tega ni,proračuna sta zbir računovodsko-knjigovodskih številk, na podlagi česar bolahko porabljan denar. V njem niso upoštevana niti določila zakona o fiskalnempravilu, ki ima podlago v Ustavi RS, nanašajo pa se na javnofinančniprimanjkljaj in javni dolg. V proračunskih dokumentih ugotavljamo tudi precejdvoličnosti. Ni ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,o katerih se veliko govori, in še veliko je tega. O vsem tem pa bo v prihodnjihtednih v državnem zboru potekala obsežnejša razprava.