Mag. Andrej Šircelj: Država upravlja s svojim premoženjem tako, da niti evidenc nima urejenih

Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je na današnji novinarski konferenci spregovoril o tem, da je Računsko sodišče zavrnilo izrek mnenja o zbirni bilanci stanja državnega proračuna ob koncu lanskega leta ter o proračunih za letih 2017, 2018.

Glede včerajšnje odločitve Računskega sodišča je poslanec dejal, da »kot je ugotovilo Računsko sodišče, dokazni podatki ne dajo osnov, da bi sodišče lahko izdalo mnenje o bilanci stanja, kar z drugimi besedami pomeni, da je zavrnilo izrek mnenja zato, ker podatki in dokumentacija ne zagotavljajo realne presoje.«

Računsko sodišče je namreč v odzivu navedlo, da v bilancah ni podatkov o osnovnih sredstvih, kot so računalniki, avtomobili, zemljišča, prav tako ni zadovoljivih podatkov o dolgoročnih finančnih naložbah, ki jih ima država, denimo v Novi ljubljanski banki ali energetskih podjetjih. Podatkov ni niti o terjatvah za sredstva, ki jih je država dala v upravljanje. »Z drugimi besedami to pomeni, da vlada niti ne ve, kaj ima, zato ne ve in ne more vedeti, kaj naj bi prodala in kaj naj bi kupila. In če tega ne ve, potem je težko pripravljati proračuna za leti 2017 in 2018,« je poudaril mag. Šircelj in izrazil pomisleke, kako lahko vlada sploh načrtuje investicije ali, na primer, prodajo Nove ljubljanske banke, če sploh nima ocenjenega deleža v njej.

Računsko sodišče je navedlo še, da je neodpisana vrednost osnovnih sredstev konec lanskega leta v zbirni bilanci stanja znašala skoraj 6,4 milijarde evrov, kar predstavlja 19 odstotkov vseh sredstev v bilanci. Prav tako niso mogli potrditi stanja dolgoročnih finančnih naložb, saj je odprtih ostalo za 7,7 odstotka sredstev iz zbirne bilance. Kot je pojasnilo Računsko sodišče, pri stanju dolgoročnih finančnih naložb od zneska skoraj 13 milijard evrov niso mogli potrditi za skoraj 2,6 milijard evrov. »Ob tem se lahko vprašamo, kaj proračuna za leti 2017 in 2018 sploh predstavljata in ali je smiselno imeti jutrišnjo predstavitev predlogov proračunov s strani predsednika vlade in finančne ministrice, če pa vse deluje na nerealnih podatkih? To kaže, kako država upravlja s svojim premoženjem. Niti evidenc nima urejenih,« je dejal mag. Šircelj.

»Drugi argument, zakaj v SDS ne moremo podpreti predloga proračunov je, da od proračunov ni strukturnih učinkov. Tako kot jih ni bilo lansko leto, tako jih ni niti letos. Ni začrtane poti in ne vemo, kdaj bomo dosegli strukturni primanjkljaj v skladu s fiskalnim pravilom,« je povedal mag. Šircelj. Ob tem je spomnil, da Fiskalni svet še vedno ni ustanovljen, kar pomeni, da »še vedno nimamo nadzornika, ki bi bdel nad javnimi financami. To je nekomu v interesu, hkrati pa v nasprotju v ustavo in zakonodajo.«

Nenazadnje je mag. Šircelj glede reševanja bančne luknje, ki ravno tako vpliva na javne finance, spomnil, da smo v SDS po ugotovitvi globine bančne luknje predlagali, da se Slovenija zadolži na evropskem trgu, kar bi bilo veliko ceneje, vendar pa se je takratna vlada odločila, da bančni sistem sanira na dražji način in z denarjem slovenskih davkoplačevalcev.