Mag. Andrej Šircelj: "Država mora poslovati na pravih temeljih, na podlagi katerih bodo prihodnji rodovi plačevali manj obresti in imeli več denarja za razvoj".

Vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, sanacija bank in ustanovitev slovenskega državnega holdinga so pravi temelji za poslovanje države v prihodnje. Poslanec SDS, predsednik Odbora za finance in monetarno politiko ter član delovne skupine za sanacijo bank mag. Andrej Šircelj je predstavil stališča, ki jih je Slovenska demokratska stranka zastopala na delovnih skupinah za sanacijo bank, upravljanje državnega premoženja in vpeljavo zlatega fiskalnega pravila. Ob tem se je odzval na nekatere navedbe poslanske skupine Pozitivne Slovenije.

Kot je pojasnil uvodoma, so delovne skupine končale prvo fazo dela, sedaj pa bodo predsedniki političnih strank dobili poročilo in na tej podlagi odločili, kako naprej. Ker je že sedaj znano, da Pozitivna Slovenija zavrača vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, mag. Šircelj meni: “To je nerazumljivo, ker z vnosom fiskalnega pravila v ustavo nihče nič ne izgubi, pridobijo pa državljanke in državljani ter boniteta države in bank”. Vnos fiskalnega pravila po njegovem mnenju pomeni zelo veliko pozitivnih stvari za gospodarstvo in državo: “Za gospodarstvo predvsem zaradi tega, ker bi se zaustavilo padanje bonitet za državo in banke in tako bi se trend lahko obrnil v pozitivno smer, kar bi pomenilo, da bi se država, banke in gospodarstvo lahko zadolževali oz. najemali kredite po ugodnejših obrestnih merah. To pomeni manj stroškov za obresti in bolj konkurenčno gospodarstvo”. Kot pravi, ta vlada iz fiskalnega pravila ni naredila neke prvovrstne politične teme, kot ji očita Pozitivna Slovenija: “Gre samo za to, da se omogoči poslovanje države v prihodnje na pravih temeljih, na podlagi katerih bi prihodnji rodovi plačevali manj obresti in imeli več denarja za razvoj”. Izrazil je upanje, da se bodo predsedniki političnih strank, ki zavračajo fiskalno pravilo, vprašali, kaj to dejansko pomeni za državo v finančnem, gospodarskem in socialnem smislu. “Pri vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo ne bi smelo iti za politični prestiž, ampak bi morali delovati stvarno in državotvorno v korist državljank in državljanov,” je dejal. Poudaril je, da ima vlada poleg predvidenega vnosa zlatega fiskalnega pravila v ustavo pripravljene tudi druge rešitve, ki bodo spodbudile ekonomski in gospodarski razvoj.

Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je skupina, ki se je ukvarjala z upravljanjem državnega premoženja, naredila določen napredek in izrazil upanje, da ne bo ostalo le pri besedah. “Mislim, da je nujno, da se upravljanje državnega premoženja centralizira,” je dejal mag. Šircelj. Ob tem je izpostavil možnost posebnega položaja KAD-a in izrazil podporo ideji, da se iz naslova prodaje tega premoženja financira pokojninska blagajna.

Tretja delovna skupina se je ukvarjala s slabimi terjatvami v bankah. “Nesporno dejstvo je, da so imele banke, ki so v posredni ali neposredni lasti države, v zadnjih treh letih možnost, da same uredijo tako imenovane sporne terjatve, ali tako da ustanovijo posebno pravno osebo, ki se bo s tem ukvarjala, ali da to naredijo delničarji,” je pojasnil mag. Šircelj, vendar ta proces ni začel delovati. Zaradi tega so koalicijske stranke v tej delovni skupini sprejele sklep, da se slabe terjatve prenesejo na posebno pravno osebo, ki bo upravljala s temi terjatvami. “Vprašanje knjigovodske ali tržne vrednosti je vprašanje vrednotenja, revizorjev in uprav, kako so realno prikazovale te terjatve v svojih bilancah. Bilance morajo biti stvarne in realne, če niso, se lahko takšne stvari pokažejo. Upam, da bo v kombinaciji z drugimi rešitvami bančni sistem s svojo kreditno aktivnostjo zaživel in da bodo banke v pomoč gospodarstvu in investitorjem,” je sklenil.

Celotni izjavi lahko prisluhnete v priloženem tonskem posnetku.