Mag. Andrej Šircelj: "Dolgo časa se ni ukrepalo v naši državi in zaradi tega je to skrajni trenutek, da se dejansko ukrepa. Če ne bomo ukrepali, bomo vsi izgubili socialno državo."
četrtek, 10. 5. 2012Na današnji 13. izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali dva pomembnejša predloga zakonov, in sicer: predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012 in predlog zakona za uravnoteženje javnih financ. Magnetogram ni avtoriziran.Mag. Andrej Šircelj: “Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Ministrica, ministri, kolegi in kolegice. Lepo pozdravljeni. Stanje na gospodarskem, finančnem, socialnem področju v državi je neobičajno, to kažejo podatki. Podatki o primanjkljaju države, ki je, kot je bilo omenjeno 6,4 % bruto družbenega proizvoda, maastrichtski kriteriji zahtevajo 3 %. Stanje na področju zadolžitve, predvsem trendi na področju zadolževanja. Predvsem to, da se je dejansko javni dolg povečal v zadnjih treh letih iz približno 8 % na 17 milijard evrov ter da so obresti v letošnjem letu narasle na 750 milijonov. To seveda pomeni, da bodo te obresti plačevali prihodnji rodovi. In ni moralno s strani naše generacije, da prelagamo to obveznost na prihodnje rodove. To vemo vsi in tukaj se je treba nehati slepiti. Ni moralno seveda tudi to, da bomo s tem, če bi nadaljevali takšno politiko povečevali te obresti ne na 700 milijonov, ampak na več, več in več. In seveda vsi vemo, kaj naredi dober gospodar. Dober gospodar posluje tako, da svoje izdatke prilagodi svojim prejemkom. In tega ta država, predvsem v zadnjem obdobju in v vsem obdobju, tukaj lahko govorimo za razliko eno oziroma dveh let tega ni storila. In vemo, kaj pomeni zadolževanje. Zadolževanje pomeni to, da je treba za to zadolževanje dati jamstva. In, če ne vrnemo dolgov, potem bodo realizirana jamstva in tisti, ki, komur ne bodo vrnjeni dolgovi bo seveda prevzel ta jamstva. In te garancije so lahko seveda različne. Lahko so nepremičnine, lahko je del ozemlja in seveda lahko pri državi pomeni tudi delno izgubo suverenosti. Zadolževanje pomeni to, da se izgublja suverenost države. To so primeri iz Latinske Amerike, to so primeri iz Afrike in v zadnjem času so to primeri tudi iz Evrope. Z drugimi besedami, fiskalno pravilo ne pomeni izgube suverenosti ampak nadaljnje zadolževanje in s tem izgubo suverenosti. In ta rebalans proračuna, ki ga imamo danes na mizi je seveda prvi pomemben korak, da bomo spremenili trend in da ne bomo šli v to smer. Pomeni seveda, da moramo najprej uskladiti javno porabo s tistim kar dejansko ustvarimo. Če tega seveda ne bomo naredili se bodo trendi na področju primanjkljaja, na področju porabe in tako naprej, nadaljevali. In to je ključno vprašanje danes.Če danes govorimo o varčevalnem programu po moji osebni presoji to ni varčevalni program. To je program, ki usklajuje porabo z ustvarjanjem. Mi varčujemo takrat, ko imamo nekaj več, ko zaslužimo nekaj več, damo tisto kar ne porabimo na varčevalni račun. Če pa trošimo manj od tistega kar dejansko ustvarimo pa seveda pomeni zmanjšanje porabe.To seveda je potrebno vključiti v ta proračun, ki dejansko pomeni, da če bo ta proračun sprejet in jaz močno verjamem, da bo sprejet, da se bo smer razvoja spremenila. In seveda to je eden prvih uspehov, če želite, vseh nas da bo država prišla v stanje, da se bodo bonitetne ocene nehale zmanjševati, da se bodo vsaj zaustavile in da se bo na tej podlagi seveda lahko začel tudi razvoj. Da bodo zaradi tega obresti manjše, da bodo zaradi tega seveda konkurenčnejši pogoji za gospodarstvo in da bodo seveda zaradi tega tudi na koncu državljani in državljanke imele večjo blaginjo. Poleg teh ukrepov so seveda potrebni še drugi ukrepi in drugi pomembni koraki, ne samo na področju javnih financ, tudi na področju finančnega sistema, na področju bančništva, na področju preprečitve oziroma omejitve tako imenovanega kreditnega krča. Potrebno je seveda postaviti močne banke. Potrebujemo tudi ukrepe na področju konkurenčnosti, nadaljnje ukrepe na področju zagotavljanja pravne varnosti.Temelj rebalansa je torej delna prilagoditev porabe in ta delna prilagoditev porabe je seveda tudi, bom rekel pospremljena z določenimi ukrepi na področju prihodkov. Pri tem na področju dodatne obdavčitve tako imenovanega luksuza in ni res, da bodo sedaj vse jahte odplule na hrvaško, zaradi dodatne obdavčitve, kajti med tem je seveda Hrvaška močno dvignila obdavčitev jaht in sedaj je seveda vprašanje kam bodo te jahte dejansko odpeljali. In tudi ni res, da zaradi tega je to nek neprimeren ukrep in ni res, da bodo zaradi tega se več kupovali avtomobili na lizing kajti tudi lizing je obdavčen z dodatno obdavčitvijo velikih avtomobilov. In seveda tukaj na prihodkovni strani bodo seveda še ukrepi pripravljeni, to je tudi ukrepi, ki bodo bolj obdavčili dividende, obresti, ki bodo bolj obdavčili kapitalske dobičke, velike nepremičnine, ki se ne uporabljajo v poslovne namene, kjer se bo seveda spremenila tudi Zakonodaja na področju davčnega postopka in na področju davčnega postopka predvsem v tem, da bodo dejansko tisti, ki utajujejo davke, ki ne plačujejo davke, ki ne plačujejo davke za delavce, ki ne plačujejo prispevkov za delavce seveda tudi javno imenovani, javno predstavljeni in seveda tudi kaznovani.In ne nazadnje je predviden tudi skrajni ukrep, to naj bi bil dvig DDV-ja. To je ukrep, ki je po mojem mnenju izredno negativen in bom tudi povedal zakaj je negativen, ta ukrep so predlagale že nekatere druge stranke od vsega začetka in seveda mislijo, da se lahko z dvigom DDV-ja enostavno reši kriza, in povečajo prihodki. Gospe in gospodje, z dvigom DDV bomo najbolj obdavčili najrevnejše, kajti najrevnejši porabijo ves svoj dohodek za nakup dobrin, tistih, ki so po 8,5% stopnji danes obdavčene, in tistih po 20% – 80% za 20%. In dvig samo ene stopnje seveda ne pomeni, da revnejši kupujejo samo izdelke, ki so obdavčeni po nižji stopnji. Hrano danes kupujemo vsi, tisti, ki so manj bogati, bolj bogati, revni, manj revni, bolj revni. Tako da to seveda ni res. Kot drugo, takoj se bodo povečale cene, povečala se bo inflacija in povečala se bo nekonkurenčnost domače ponudbe. In še nekaj je res – ta davek je nemoralen. Nemoralen zaradi tega, ker na skrit, pritlehen način obdavčuje predvsem tiste, ki imajo danes najmanj. Zakaj – zaradi tega, ker je skrit v ceno in se ga ne vidi. In trgovci manipulirajo z njim, z raznimi popusti, z najavo – poglejte si reklame! – “danes prodajamo brez DDV-ja” in tako naprej. In potrošnik ne ve, koliko je dejansko obdavčen. To je sredstvo za manipulacijo s potrošniki, če gledate z moralnega vidika. In to je nepravičen davek, to je najbolj nepravičen davek, ki ga danes pozna davčna teorija, ker potrošnik ne ve, kdaj je dejansko obdavčen. Obdavčen pa je vsak korak! Obdavčena je vsaka beseda, tako ali drugače, ki si jo pridobi. Zaradi tega je ta rešitev kot skrajni primer.Tu lahko govorimo tudi o tem – in v Slovenski demokratski stranki to pozdravljamo -, da je prišlo do dogovora, do skorajšnjega dogovora s socialnimi partnerji, predvsem s sindikati. To daje temu rebalansu proračuna in spremljevalnemu zakonu tudi velik simbolni pomen. Skratka, možno se je dogovoriti. Ni res, da se ni možno dogovoriti s sindikati. In Janševa Vlada se je dogovorila leta 2006 oziroma 2007 in je s sindikati podpisala tudi dogovor o socialni in družbeni ter ekonomski politiki. In sedaj smo ravno tako pred tem, da se to podpiše. Ta rebalans proračuna in ta poseben zakon sta pospremljena s tem, da se bo dejansko zgodila usklajenost med Vlado in socialnimi partnerji.Večkrat se je postavilo vprašanje, ali je treba ukrepati sedaj in zdaj. Ja, situacija je takšna, da je treba dejansko ukrepati sedaj. Menim, da je to skrajni čas, da se ukrepa. Skrajni čas glede na trende v ekonomiji, trende na finančnem področju in socialnem področju. Če ne bi ukrepali, bi socialno državo izgubili vsi. Ne ukrepanje ali status quo bi pomenil takrat dejansko tiranijo. In dolgo časa se ni ukrepalo v naši državi, tudi zaradi volitev, tudi zaradi krize, politične in gospodarske, in zaradi tega je to skrajni trenutek, da se dejansko ukrepa.Naslednje vprašanje, ki se tu zastavlja, je, ko govorimo o gospodarski rasti – država naj dvigne gospodarsko rast, država naj ustvarja delovna mesta. Gospe in gospodje, vloga države je, da ustvari pogoje za to, da bo gospodarstvo ustvarjalo delovna mesta, da bo konkurenčno, da bo prišel tuj in domač kapital, da se bo začelo investirati. Sama država, razen tistega, kar sama zaposluje v javnem sektorju, ne more ustvarjati več delovnih mest. In javni sektor je vključen v bruto družbeni proizvod približno 15%, 85% bruto družbenega proizvoda države ustvari realni sektor, to je gospodarstvo. Zato pričakovati od države, da bo rešila vse je seveda absurdno.Morda so nekoč obstajale take države pred tridesetimi, štiridesetimi leti, ki so rekle mi bomo poskrbeli za vse državljane, vendar takšnih držav danes ni več v Evropi in tudi v svetu je morda še kakšna in tudi tiste ne skrbijo za državljane.To se pravi, če ne ukrepamo danes, ne bo socialne države za nikogar. Cilj te vlade in cilj vsake vlade pa je povečevanje blaginje za ljudi, vendar ta blaginja ne more rasti enakomerno ampak se zaradi različnih razlogov tako domačih, kot tujih seveda trend lahko obrne in takrat je ta trend negativen.V Slovenski demokratski stranki bomo rebalans proračuna podprli in pričakujemo, da bo vlada Republike Slovenije naredila tudi nadaljnje korake v smeri izboljšanja pogojev gospodarjenja, v smeri zagotavljanja večje pravne varnosti in tudi v smeri, da bo prišlo v Sloveniji do večjega investiranja. In investirali bodo podjetniki. Ni država tista, ki je najbolj pametna, da ve kaj, kako, kje investirati. Niso državni uradniki bolj pametni, da bi dejansko dali subvencijo v to in to podjetje, v to in to dejavnosti ali v to in to panogo. Podjetniki so tisti, ki bodo ustvarjali, ki bodo povečevali blaginjo, ki bodo povečevali bruto družbeni proizvod.Vloga države je zgodovinsko gledano v sedanjem obdobju zelo velika, veliko večja, kot je bila v preteklosti vendar vloge države ni podjetništvo ampak je vloga države ustvarjanje pogojev za podjetništvo.Rebalans proračuna je signal podjetnikom, je signal mednarodnim finančnim inštitucijam za to, da se v Sloveniji stvari spreminjajo in spreminjajo na bolje in to bo prineslo dodatno blaginjo oziroma večjo blaginjo za ljudi.Še enkrat, v Slovenski demokratski stranki, bomo ta rebalans proračuna in tudi sprejemajoč zakon podprli. Hvala lepa.”
